Župnijo zadnja leta vodi župnik Peter Možina, pred njim pa so se zvrstili še župniki Miro Perme (prvi župnik), Vinko Prestor, Anton Rojc, Tomaž Prelovšek in Alek Zwitter. V 60 letih je župnija obrodila sedem duhovnih poklicev: štiri duhovnike in tri posvečene sestre. Na praznovanje 60. obletnice so bili povabljeni tudi vsi bivši kaplani, ki so skupaj z duhovnimi pomočniki skozi leta delovali v župniji – skupaj jih je bilo okrog štirideset.

FOTO: Boštjan Zajc

Hvaležni smo za preteklost, za vse darove, ki smo jih prejeli, in prosimo Gospoda, naj še naprej blagoslavlja naše skupne poti ter nas vodi v edinost, mir in ljubezen.

Živahno življenje župnije

Življenje župnije je živahno, v njej delujejo različne službe in duhovne skupine. Posebno veselje je opazovati skupino mladih ministrantov, ki skupaj s pevci obogatijo vsako nedeljsko in praznično bogoslužje. Mladi “Žalčani” so naša prihodnost v veri, naj Gospod drži svojo roko nad njimi. Vrsto let med nami deluje tudi skupina Karitas, ki skrbi za starejše. Za vse tiste, ki želijo biti krščeni in iščejo živega Boga, župnija organizira katehumenat, temu sledi postkatehumenat z imenom Stopinje pod vodstvom sestre Helene Reberc, namenjen pa je vsem, ki so že prejeli zakramente in želijo poglobiti svojo vero. Družine in zakonci se lahko pridružijo družinski katehezi in zakonskim skupinam. Župnija se lahko pohvali tudi z lepo knjižnico, kjer se že vrsto let dobiva skupina Knjiga in čaj, posvečena branju krščanskih knjig.

Začetki župnije

Začetki župnije Ljubljana Sveti Križ segajo v leto 1956, ko je bila cerkev sv. Križa na pokopališču razglašena za župnijsko cerkev. Ker je bila kmalu pretesna za veliko število župljanov, je bila po dolgih letih čakanja in prizadevanj pod vodstvom župnika Antona Rojca leta 1987 zgrajena nova župnijska cerkev Vseh svetih. Od prve uradne prošnje za novo cerkev do začetka gradnje – blagoslova temeljnega kamna – je preteklo sedem let. Gospod Anton Rojc je gradnjo cerkve izročil božjemu služabniku, škofu Janezu Gnidovcu, ki je v težkih razmerah postavljal cerkve tudi v Makedoniji in na Kosovu.

Vsi župljani ste koščki barvitega mozaika cerkve, saj vsi tvorite živo skupnost, kjer ima vsak svoje mesto. (Franci Petrič)

Mozaik v cerkvi Vseh svetih

FOTO: Boštjan Zajc

"Ljubezen nikoli ne mine", piše na velikem mozaiku v notranjosti cerkve. Nastal je v času župnikovanja Tomaža Prelovška, ki ga je med obiskom starodavnih bazilik prevzela mogočnost in sporočilnost teh podob, ki stoletja pripovedujejo zgodbo o življenju. Ker mu je mozaik postal nekaj živega in ne zgolj negibno mrtvo podobo, je dobil navdih, da bi z njim oblekli tudi prezbiterij cerkve Vseh svetih. Tako je nastalo mogočno delo liturgične umetnosti, ki govori o usmiljeni Božji ljubezni in odpuščanju, ki ju človek prejme po zakramentih Cerkve, kot velik dar, ki nam ga daje Gospod.

Cerkev je edini prostor, kjer je smrt premagana, saj z Jezusovo daritvijo na križu seže tudi onkraj groba, v večnost. Sveti Jezusov križ je zmaga nad grehom, zlom in smrtjo, daje nam upanje, da se naše življenje ne konča s smrtjo. O tem priča tudi veliko ljubljansko pokopališče, kjer je pokopano mnogo ljudi in naših svojcev, ki čakajo vstajenje.

Živi kamni

"Vsi župljani ste koščki tega barvitega mozaika cerkve," je povedal Franci Petrič, "saj vsi tvorite živo skupnost, kjer ima vsak svoje mesto." Skupaj z njim in vsemi prisotnimi duhovniki smo se po sveti maši premaknili k cerkvi sv. Križa, ki je sijala v soncu, odeta v novo praznično obleko. Sledil je še poseben blagoslov prenovljene fasade in okolice, ki ga je podelil Petrič v spremstvu župnika Petra Možine in nekdanjega župnika Tomaža Prelovška.

Hvaležni za darove, ki jih prejemajo

Gradnja občestva Cerkve je božje delo, prav tako kot je božje delo edinost med brati. "Glejte, kako dobro in kako prijetno je," pravi psalm 133, "če bratje složno prebivajo skupaj! Je kakor najboljše olje na glavi, ki teče na brado, Aronovo brado, ki teče na ovratnik njegove obleke. Je kakor rosa s Hermona, ki pada na sionske gore." Iskreno se zahvaljujemo Bogu, ki nas ljubi in nas vodi skozi življenje, za to čudovito župnijsko skupnost, za vse župnike, kaplane, sestre, prostovoljce, pevce, ministrante, člane Karitas, družine, mlade in vse župljane, ki s svojim delom, molitvijo in ljubeznijo bogatijo naše svetišče. Hvaležni smo za preteklost, za vse darove, ki smo jih prejeli, in prosimo Gospoda, naj še naprej blagoslavlja naše skupne poti ter nas vodi v edinost, mir in ljubezen. Naj nas njegova roka spremlja in varuje vse dni našega življenja.