Spoštovana gospa Darja! S svojim vprašanjem ste odprli zelo široko problematiko o pomenu svete maše tako za posameznika kot župnijsko občestvo, o Jezusovem bivanju med nami ter o zmanjševanju števila svetih maš po naših župnijah. Ta problematika je še posebej zanimiva zdaj v poletnih mesecih, ko si večina duhovnikov »privošči« čas za duhovne vaje in za potrebne počitnice.

Obveznost duhovnika, da daruje sveto mašo, je podobna, kot je dolžnost za vsakega katoličana, da je ob nedeljah pri sveti maši. Župniki in upravitelji župnij so dolžni za svoje vernike ob nedeljah darovati sveto mašo, ki jo imajo »za farane« oziroma »za župljane«. Seveda pa vsak duhovnik želi darovati sveto mašo vsak dan, saj je to najsvetejši dogodek dneva, ki posvečuje duhovnikovo življenje in življenje njegovega občestva.

Mislim, da noben duhovnik ni tako nespameten, da bi opustil ali se izognil temu, kar je zanj najpomembnejše in najlepše; kar ga hrani in mu podarja duhovno življenje, kar je sveta maša. Vsak duhovnik je tudi zato posvečen, da bi posvečeval ljudi z zakramenti. Če bi tega duhovnik ne delal, je zagotovo težko vprašanje, kako je z njegovo vero in kako izpolnjuje svoje duhovniške obljube.

Lahko vam zagotovim, da je veliko medsebojne pomoči med duhovniki za nadomeščanje.

Zakonik cerkvenega prava piše takole: »V trajni zavesti, da se v skrivnosti evharistične daritve nenehno izvršuje delo odrešenja, naj duhovniki pogostoma mašujejo; zelo se priporoča maševanje celo vsak dan, ker je to dejanje Kristusa in Cerkve, s katerim duhovniki spolnjujejo svojo najodličnejšo nalogo, tudi takrat, ko ni mogoče, da bi bili verniki navzoči« (kan. 904 ZCP).

Ob dejstvu, da duhovnik želi darovati sveto mašo vsak dan, pa imamo določilo, da duhovnik lahko daruje na dan eno sveto mašo (prim. kan 905, § 1). Če je pastoralno potrebno, dve; samo v izjemnih primerih in veliki pastoralni potrebi pa lahko daruje tri svete maše na dan.

Vabim vas, da molite za dobre starše in družine, iz katerih bi lahko Gospod poklical nove duhovniške poklice.

Za čas svoje odsotnosti na župniji župniki poskrbijo za zamenjavo. Prav gotovo za nedelje in praznike. Ob delavnikih pa je to težje in morda tudi manj opravičeno. V nekaterih župnijah pride k delavniškim mašam zelo malo vernikov. Če je več duhovnikov v župniji ali v redovni hiši, vedno radi priskočijo na pomoč in nadomeščajo v drugih župnijah. Včasih pa je težko dobiti zamenjavo, saj verjetno sami poznate razmere v Sloveniji, da en župnik upravlja tudi več župnij; poleg tega je treba poskrbeti tudi za župnijo, kjer je duhovnik bolan in ne more darovati svete maše.

Lahko vam zagotovim, da je veliko medsebojne pomoči med duhovniki za nadomeščanje. Ste pa tudi verniki povabljeni, da greste k sveti maši v druge župnije in cerkve, kjer boste lahko pri sveti maši. Poleg tega naj vas spomnim, da je Jezus prisoten med nami tudi na druge načine; tako se verniki posvečujemo tudi z osebno molitvijo in branjem Božje besede, z molitvijo rožnega venca, s hvalnicami in večernicami, z družinsko molitvijo, s pomočjo ubogim in malim, z deli ljubezni …

Letos sta bila za vso Slovenijo posvečena le dva novomašnika, zato vas posebej vabim, da molite za dobre starše in družine, iz katerih bi lahko Gospod poklical nove duhovniške poklice, ter za tiste fante, ki jih Bog kliče za duhovnike, da bi lahko odgovorili na njegov klic.

Odgovor škofa Šuštarja je bil najprej objavljen v tedniku Družina.