Ste polni radostnega pričakovanja vstopili v veliki teden, v zavedanju, da se boste po slovesnem bogoslužju velikega četrtka in obredih velikega petka z veseljem udeležili velikonočne vigilije ter se po tihi veliki soboti prebudili v skrivnostno in mirno velikonočno jutro?

Če na ta vprašanja lahko odgovorimo pritrdilno, imamo kot kristjani veliko srečo. V številnih delih sveta namreč stvari niso tako preproste: v dneh pred največjim krščanskim praznikom z vseh vetrov prihajajo poročila o takšnih in drugačnih ovirah za cerkvene slovesnosti, vzroki zanje so večinoma tragični, od oboroženih sporov do verskih nesoglasij. Še toliko bolj nedoumljive so posledice za kristjane tam, kjer ti kljub grožnjam okolice srčno in pogumno pričujejo za Jezusa. Gospodov križev pot zanje ni zgolj oblika pobožnosti, temveč povsem stvarna izkušnja.

V Sveti deželi zaradi vojne z Iranom znova vladajo izredne razmere.

Sveta dežela

Ozrimo se v Jezusovo domovino: v Sveti deželi, kjer so se letos po umiritvi izraelsko-palestinskega spora resnično veselili novih romarjev in mirnega obhajanja velikonočnih praznikov, zaradi vojne z Iranom znova vladajo izredne razmere. Spomnimo, da so v Jeruzalemu pred cvetno nedeljo odpovedali vse javne procesije, kljub previdnostnim ukrepom pa je prišlo do neljubega dogodka, ko je izraelska policija jeruzalemskemu patriarhu in kustosu Svete dežele prepovedala vstop v baziliko Božjega groba, čeprav sta upoštevala vse varnostne ukrepe in sta se v svetišče odpravila sama, brez občestva vernikov.

Zaplet so nekako rešili, obhajanje velike noči bo v Sveti deželi dovoljeno, vendar s številnimi omejitvami. Zaradi vojne z Iranom bodo duhovniki sicer smeli obhajati bogoslužja in obrede velikega tedna v baziliki Božjega groba, v svetišču pa bodo zagotovili duhovno sodelovanje vernikov z vsega sveta prek neposrednega prenosa. Po pojasnilih policije bodo na ta način »vernikom omogočili versko svobodo in zaščitili življenja«. 

Melkitski katoličani so letos odpovedali vsa množična bogoslužja in obrede velikega tedna.

Sirija

Tudi v sosednji Siriji bodo letošnji velikonočni prazniki v znamenju varnostnih ukrepov: zaradi vojne na območju Bližnjega vzhoda so melkitski katoličani odpovedali vsa množična bogoslužja in obrede velikega tedna. Po napovedi melkitskega patriarha bo obhajanje velikonočnih praznikov omejeno na molitve v cerkvah.

Osnovni vzrok za takšen ukrep so verjetno tudi ciljno usmerjeni napadi na cerkve, kot je bil uničujoč bombni napad na grško pravoslavno cerkev sv. Elije v Damasku junija lani, ki je terjal na desetine življenj in številne ranjene. Uporabniki družbenih omrežij se sprašujejo, kako je mogoče, da je prepoved vstopa v baziliko Božjega groba v Jeruzalemu vzbudila vsesplošno mednarodno ogorčenje, medtem ko dramatična odpoved bogoslužij v Siriji praktično ni sprožila nobenih odzivov.

Kristjani v Nigeriji so v veliki teden vstopili s »krvavo cvetno nedeljo«.

Afrika

Nepredstavljivo trpljenje zaznamuje tudi letošnji veliki teden afriških kristjanov: v Nigeriji so vanj vstopili s »krvavo cvetno nedeljo«, saj so islamski skrajneži v mestu Jos izvedli grozljiv pokol. Tovrsten dogodek v kateri od zahodnih prestolnic bi gotovo več dni polnil naslovnice najrazličnejših medijev, trpljenje nigerijskih kristjanov pa je pred svetom skrito za neprebojnim zidom molka.

Po poročanju prič so oboroženi moški začeli streljati na prebivalce Josa, ki so se po bogoslužjih cvetne nedelje ravno vračali na svoje domove. Prva poročila so govorila o najmanj štiridesetih smrtnih žrtvah in številnih ranjenih, mnogi od njih so še vedno v kritičnem stanju. Pokol v Josu je zgolj zadnji v dolgi vrsti grozodejstev nad kristjani v Nigeriji in tamkajšnji duhovniki so kritični tudi do vesoljne Cerkve, ki je po njihovem mnenju »zapustila svoje preganjane brate in sestre«.

Zato: molimo za vse, ki svoje vere ne morejo živeti svobodno in v miru, predvsem pa se Bogu vsak dan zahvalimo, da nam je to (za zdaj) omogočeno, in poskrbimo, da bodo naše cerkve v letošnjem velikem tednu in ob velikonočnih praznikih napolnjene do zadnjega kotička. Smrt nima zadnje besede!