Na prvi petek v novem letu, 3. januarja 2025, bo ob 19. uri maša pri frančiškanih na ljubljanskem Tromostovju, deseta zapovrstjo, darovana za uspeh beatifikacije božjega služabnika Franca Nahtigala, ki je bil umorjen hkrati s kaplanom Francem Cvarom, za katerega so mašo že darovali lanskega junija. Več TUKAJ, posnetke vseh dosedanjih maš pa najdemo TUKAJ.

Maševal bo Franc Vidmar

Današnje somaševanje bo vodil Franc Vidmar, župnik iz Nahtigalove rojstne Župnije Žužemberk, sodeloval pa bo tudi župnik Jakob Trček iz Župnije Šentrupert, v kateri je kot župnik deloval in bil umorjen Franc Nahtigal. Kot vse svetniške kandidate doslej bo tudi tokratnega s pesmijo predstavil Gregor Čušin. Kdor ne bo mogel v živo k maši, bo lahko bogoslužje spremljal prek Gold TV ali TUKAJ.

Župnik Franc Nahtigal (1900–1942). FOTO: arhiv Družine

Kdo je bil Franc Nahtigal?

Franc Nahtigal se je rodil 18. marca 1900 na Vrhovem v Župniji Žužemberk. Po končani gimnaziji v Novem mestu je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in bil v duhovnika posvečen 29. junija 1926. Sprva je bil leto dni semeniški duhovnik, nato pa šest let kaplan v Velikih Laščah, štiri leta v Semiču in od leta 1937 tri leta še v Dobrepolju, preden je aprila 1940 prišel v Šentrupert.

Vnet dušni pastir

Kot je o njem zapisal kapucin p. dr. Metod Benedik, je povsod deloval kot vnet dušni pastir in se zlasti zavzemal za dobro versko vzgojo mladih, ki jih je spodbujal k udeležbi na duhovnih vajah, da bi lahko kot dobro oblikovani in osebno močni verni laiki učinkovito delovali v Katoliški akciji in prenašali vernost in kulturo na mlajše generacije. Mlade je spodbujal, da bi pogosteje pristopali k sv. obhajilu.

Slutil je, da ga bodo ubili

Veliko je študiral in kmalu zaslutil nevarnost načrtnega širjenja komunističnega materializma, k čemur so ga spodbujali papeški dokumenti, zlasti okrožnica Pija XI. Divini Redemptoris (1937). S tem, ko je opozarjal farane na nevarnost komunizma, se je vse bolj izpostavljal. Slutil je, da ga bodo ubili, kar je včasih tudi omenil, a je živel mirno v trdnem prepričanju, da ne more ravnati drugače.

Franc Nahtigal in Franc Cvar na podobi v podružnični cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori. FOTO: Ivo Žajdela

18. junija 1942

17. junija 1942 je prišlo 12 partizanov v šentruperško župnišče in zahtevalo, da morajo župnik in oba kaplana takoj z njimi. Ker je bil kaplan Franc Cvar na duhovni obnovi na gradu Škrljevo, so odpeljali le župnika Nahtigala in kaplana Franceta Brulca v taborišče v gozdu med Roženberkom in Cirnikom, kamor so privedli tudi kaplana Cvara. Po hudem mučenju so Nahtigala, Cvara in nekatere druge 18. junija 1942 umorili.

Truplo prenesli na Veselo Goro

Župnija Šentrupert je bila tako ena od šestih slovenskih župnij, v katerih so komunisti umorili po dva duhovnika. Po izkopu so 30. marca 1943 truplo župnika Nahtigala po opravljenih pogrebnih slovesnostih prenesli na Veselo Goro pri Šentrupertu in ga skupaj s kaplanom Cvarom in bogoslovcem Janezom Hočevarjem položili v grobnico v stranski kapeli podružnične cerkve, je še zapisal p. Benedik.

Goreč in svetniški duhovnik

Na spominski podobici za župnika Franca Nahtigala piše: »Bil je goreč in svetniški duhovnik, ljubitelj siromakov, klicar izgubljenih in neustrašen glasnik resnice.« Njegova zadnja prošnja je bila: »O, Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Posmrtni ostanki treh mučencev – Nahtigala, Cvara in Hočevarja – ležijo v božjepotni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori pri Šentrupertu na Dolenjskem.

Grob Franca Nahtigala, Franca Cvara in Janeza Hočevarja. FOTO: Ivo Žajdela

Privezana k hrastu sta morala gledati mučenje treh

Kot je TUKAJ pričevala Vanja Kržan, so partizani 18. junija 1942 v gozd Češljavko za Roženberkom odvedli župnika Nahtigala, kaplana Cvara in Brulca ter Alojzija Jakoša in Feliksa Kraglja. Brulca in Kraglja so privezali k hrastu, da sta gledala mučenje preostalih treh, češ: »Le glejte, kako znamo mi partizani kaznovati tiste, ki niso po naši meri.« Še posebno so mučili Nahtigala in Cvara.

Pobita s krampom

Nato ju je komaj 15-letni Rudolf Tratnik pobil s krampom, vse tri umorjene pa so pahnili v jame, ki so si jih morali prej sami izkopati. Prva je, po pričevanju Kržanove, njihova trupla že v nekaj dneh našla teta Malči Kostevčeve, ki je imela v bližini svojo domačijo. Za Brulca in Kraglja, ki sta morala biti priči groznega prizora mučenja in pobijanja, je bila groza prevelika, da je ne bi skrivaj zaupala še komu.

Iz mučeniške krvi rastejo novi duhovni poklici

Za Župnijo Šentrupert velja, da iz mučeniške krvi pastirjev in drugih mučencev v njej rastejo novi duhovni poklici. Po vojni je iz nje izšlo več kot 10 duhovnikov, več redovnic in redovnikov, kar je gotovo sad dela in življenja zlasti dveh gorečih dušnih pastirjev, župnika Nahtigala in kaplana Cvara, ki sta farane utrjevala v zvestobi Bogu in jih usmerjala pod Marijino zaščito v Marijinem vrtcu in Marijini družbi.