Ker je kaplan Franc Kramarič (več o njem si lahko preberete TUKAJ) vse od leta 1936, torej leto dni po posvečenju v duhovnika, pa do prezgodnje mučeniške smrti deloval v Župniji Stari trg pri Ložu, je tudi sinočnje somaševanje pri frančiškanih vodil dr. Simon Onušič, doma iz te župnije. Bogoslužje je s petjem bogatil Aljaž Košič, za orglami je bila Polona Gantar. Ob koncu maše je pesem za mučenca Kramariča, ki jo je napisal Gregor Čušin, prebral akademik dr. Jožef Muhovič.

Somaševanje je vodil dr. Simon Onušič, doma iz Župnije Stari trg pri Ložu. FOTO: Tatjana Splichal

Maše rastejo iz dobrote

Uvodoma je pobudnica 30 maš za mučence med Slovenci Romana Bider iz Vseposvojitve v nagovoru izpostavila, da se na god sv. Miklavža veselimo dobrote, ki se pretaka med nami, in dobrota odlikuje tudi Božjega služabnika Franca Kramariča, ki mu je bila maša posvečena. Iz dobrote tudi rastejo maše, ko na 30 zaporednih prvih petkov pri frančiškanih molijo za uspeh beatifikacije slovenskih svetniških kandidatov, je poudarila Romana Bider.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Po 1 € za vsako skrito morišče

In nadaljevala: »Neka dobra gospa, ki želi ostati anonimna, se je iz prizadetosti zaradi vojnega in povojnega nasilja odločila, da za vsako skrito morišče v Sloveniji podari v dober namen 1 evrov. Iz teh evrov pride 30 mašnih darov. Gospa v prvo vrsto ne postavlja tožb ali zahtev po pravičnosti, ampak svojo dobroto. Njenih darov smo deležni vsi in lahko jih širimo naprej. Dober človek ne deluje po principu 'zob za zob' in tudi ne po principu 'kakor ti meni, tako jaz tebi'. Dober človek se drži načela 'kakor Bog meni, tako jaz tebi'.«

Uvodni nagovor je imela Romana Bider iz spravne pobude Vseposvojitev. FOTO: Tatjana Splichal

S čim so si zaslužili smrt?

Župnik Onušič je pridigo začel z navedkom iz knjige Nekje je luč (1975), v kateri se pesnik in pisatelj Vinko Beličič ob številnih belokranjskih žrtvah revolucionarnih organov sprašuje: kaj so vsi ti ljudje zagrešili, da so morali s svetlega, toplega, dehtečega sveta? S čim so si zaslužiti smrt? Zakaj je moral biti spomin nanje osramočen in zabrisan? Ker so nečemu pogledali pod ornat in svarilno spregovorili? Ker so si želeli priboriti svobodo pod drugačnim znamenjem, nego je bila rdeča zvezda, nego sta bila srp in kladivo?

Česa je bil obtožen?

»Česa je bil obtožen Franc Kramarič? Po njegovi smrti so se širile različne govorice. Ko mu je župnija leta 1989 uredila dostojen grob, ki je bil po smrti zravnan, so se njegovi nasprotniki, zlasti domačini, ponovno razpisali o njem in mu naprtili številne lažne obtožbe, ki v resnici niso bile povezane z njim. Vse očitke je s pričami ovrgel takratni starotrški župnik Janez Kebe,« je poudaril Onušič in kot prvi očitek navedel domnevno zbiranje orožja za boj proti partizanom.

Mučenec Franc Kramarič (1908–1942). FOTO: Tatjana Splichal

Izjava ni bila njegova

Nasprotniki so mu naprtili izjavo, da naj bi v jeseni 1941 zbiral fante in jim naročal, naj zbirajo orožje, ki jim bo prav prišlo za boj proti komunistom. Da izjava ni njegova, so pisno potrdili člani Katoliškega prosvetnega društva in številni drugi. Izjavi o zbiranju orožja nasprotuje tudi stroga zahteva Italijanov, ki so jo razglasili takoj ob zasedbi tamkajšnjih krajev, o veliki noči 1941, da mora vsak prebivalec takoj oddati vse orožje razpadle jugoslovanske vojske, sicer mu grozi smrtna kazen, je pojasnil Onušič.

Lovšinova prisega

»V nedeljo, 20. aprila 1941, je Kramarič v cerkvi prebral oznanilo župnika Presetnika: 'Naprošeni smo, naj vas opozorimo, da oddajate vse vojaško blago, orožje in drugo na občini, da ne bo nepotrebnih kazni. Zakoni so strogi.' Da kaplan Kramarič ni kupoval ali zbiral orožja, potrjuje prisega njegovega sodelavca: 'Podpisani Jože Lovšin, prejšnji kaplan v Starem trgu pri Ložu, prisegam pred Bogom, da moj sodelavec, kaplan Franc Kramarič, od 20. avgusta 1936 do smrti 3. septembra 1942 ni nikdar v moji vednosti zbiral ali kupoval orožja. Prav tako se ni nikdar pregovarjal, da bi bilo treba orožje zbirati ali kupovati,'« je dejal Onušič.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Lažni očitki

In dodal, da ne drži niti očitek, da je Kramarič izkoriščal spoved za agitiranje proti OF, partizanom in partiji. Domačin, ki je življenje končal s samomorom in se večkrat z lažnimi obtožbami razpisal na Kramaričev račun, je navrgel tudi naslednjo laž: kaplanu je očital, naj bi od žene, ki naj bi bila pri njem pri spovedi tik pred usmrtitvijo, zahteval, naj pove, od koga dobiva obveščevalna sporočila. Na koncu naj bi ji zagrozil, da je dobila, kar zasluži. Laž dokazuje zapis v mrliški knjigi, da pred smrtjo ni prejela zakramentov, in pisno pričevanje njenega nečaka, da teta ni nikoli prosila za spoved.

Skupinska fotografija po maši. FOTO: Tatjana Splichal

O nasprotnikih nič slabega

Kot je poudaril Onušič, je bil razlog, da se je kaplan Kramarič tako zameril privržencem OF, v tem, da je na prižnici vernikom prebral pismo škofa Rožmana o komunističnem poboju študentov Jaroslava Kiklja in Frančka Župca v Ljubljani, na koncu pa pripomnil, da lahko komunizem premagamo samo z molitvijo. Poznejše raziskovanje teh obtožb je nedvoumno pokazalo, da so bile vse izmišljene in neresnične. Kramarič se ni nikdar vtikal v politiko in tudi o nasprotnikih ni nikoli govoril nič slabega.

Žrtev sovraštva komunistov do vere

»Kaplan Kramarič je bil žrtev sovraštva komunistov do vere in je mučenec za Kristusa. Umreti je moral, ker je imel velik vpliv na mladino. Zato je bil trn v peti mnogim, ki so hoteli odvrniti mlade od vere. Res pa je opozarjal ljudi, naj ne nasedajo ideologom ateizma, ki se je tedaj širil iz Rusije. Bil je kakor luč na gori, ki je s svetlobo duhovniške osebnosti kazal ljudem pravo pot v življenju. Zato so nasprotniki hoteli nasilno ugasniti to svetlo luč. Da bi ugasnili luč,« je zagotovil Onušič.

Maševalec dr. Simon Onušič je s seboj prinesel kroglo, s katero je bil kaplan Kramarič umorjen. FOTO: Tatjana Splichal

Usodna krogla

S seboj je k maši prinesel kroglo, s katero je bil Kramarič umorjen. Mučenčeva sestra Ivanka je pod prisego izjavila, da ji je kroglo, s katero je bil ustreljen njen brat France, dala sestra Karolina, njej pa jo je dal župnik Franc Presetnik, ko je prišla po bratovo pohištvo. Krogla je bila v posteljni stranici, Ivanka pa je jo dala starotrškemu župniku. Kroglo so pregledali strokovnjaki iz Teritorialne obrambe in ugotovili, da je bila izstreljena iz puške mavzerice. Ovita je v majhen košček okrvavljene srajce in jo hrani župnijski arhiv.

Bodi vreden imena kristjan

»Kri umorjenega kaplana je kakor v potoku tekla iz njegove sobe na hodnik. Posušena kri v sobi je bila desetletja vidno znamenje njegovega mučeništva. Danes je to del veroučne učilnice, kateder. Slika in svetost kraja pričata o njegovem mučeništvu. Mnogi pa smo leta in leta gledali zravnan grob, sveto zemljo, ki je bila oskrunjena, in se priporočali mučencu. Bog ve, koliko solza, prošenj se razliva na njegovem grobu. In kaj nam sporoča kaplan Franc Kramarič? Vztrajaj, bodi stanoviten, bodi kristjan, bodi vreden tega imena,« je še izpostavil dr. Simon Onušič.

Po maši je bilo še prijetno druženje ob bratski mizi. FOTO: Tatjana Splichal

Tudi za ceno prelitja lastne krvi

Za konec je dodal, da ga ljudje ob današnjem pomanjkanju duhovnih poklicev sprašujejo, kdaj jih bo več. In odvrne jim: ko bomo poklicani in vsi duhovniški kandidati pogumno zazrti v tabernakelj in kakor Janez Krstnik ognjevito kazali na Jagnje božje, ki je odjemlje greh sveta, in neustrašeno pričevali za resnico – če bo treba, tudi za ceno prelitja lastne krvi: »Krstnikova glava se je znašla na pladnju. Mar ni bil tak kaplan France Kramarič? Naj s svojo mučeniško smrtjo izprosi pri Bogu vsej Loški dolini, Notranjski in vsej Sloveniji odpuščanje, spravo in božje usmiljenje.«

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Gregor Čušin: FRANC KRAMARIČ

Si slutil, ko si postiljal posteljo,

da jo postiljaš zadnjič?

Da ne boš več legel in spal?

Si slutil, da so ti postlali drugje in drugače,

kamor boš legel za zmeraj? V večni dan?

Si slutil, ko si pokleknil ob postelji, da si pokleknil zadnjič?

Da boš klečal in molil in ne boš več vstal?

Da te bodo pobrali, da bi te polegli?

Da so ti posteljo v grobu postlali?

Da so ti gróbo postlali?

In da ti bodo to zadnjo posteljo z zemljo zravnali?

Da bodo gróbo z grôbom ravnali?

Pa kaj!?

Ti si vedel, da boš vstal.

In vedel si, da bodo s tabo še bolj gróbi kot z grôbom.

Pa se nisi bal.

Si slutil tisti večer, ko si vstopil v spalnico, da si vstopil v čakalnico?

Da je pernica peron, da je postelja vagon in molitev lokomotiva?

Da si na prižnici kupil karto za vlak? Res nisi vedel?

Pa saj si sam rekel: »brzovlak«.

Brzovlak ali brzostrelka?

Pesem Gregorja Čušina je prebral akademik dr. Jožef Muhovič. FOTO: Tatjana Splichal

Gospod, koliko znese do nebes?

Samo srce? Imam.

Celo srce? Rade volje dam.

Gospod, Gospod, bo kaj zamude? Da ne?

Še prezgodaj, da bomo šli? Oh, za nebesa ni nikoli prezgodaj.

Nikoli prezgodaj - za mnoge prepozno.

Si slutil tisti večer, ko si se vzpenjal po stopnicah, da se vzpenjaš na Oljsko goro?

Da bo slika pred katero si v molitvi klečal, pokleknila vate in te molila?

Da se bo Kristus, ki si ga molil na sliki, preslikal vate?

Bi se vzpel do vrha, če bi vedel?

Bi molil, če bi vedel?

Bi. Seveda bi.

Saj, Oče, ti veš, da sem nedolžen!

Nedolžni Franc, prosi za nas!