Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Predsednik Caritas Europa: Ne pozabimo na potrebe doma

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 18. 05. 2022 / 06:00
Oznake: Cerkev, Dobrodelnost
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.05.2022 / 06:57
Ustavi predvajanje Nalaganje
Predsednik Caritas Europa: Ne pozabimo na potrebe doma
Predsednik Caritas Europa Michael Landau med obiskom v Sloveniji. FOTO: Tatjana Splichal

Predsednik Caritas Europa: Ne pozabimo na potrebe doma

Med 10. in 13. majem so Atene gostile regionalno konferenco Caritas Europa, kjer so med drugim volili tudi novo vodstvo. Predsednik ostaja avstrijski duhovnik Michael Landau, ki je na tem položaju od maja 2020. V začetku meseca je bil na obisku v Sloveniji, kjer se je seznanil z delom Slovenske karitas. Za tednik Družina pa je spregovoril o dveh krizah - covidni in ukrajinski.

Ko je 19. maja 2020 Michael Landau nastopil položaj predsednika Caritas Europa, se je družba že spopadala s koronavirusom, zdravstvena kriza pa je v tem času za mnoge v Evropi prešla v socialno. Landau je v pogovoru za Družino priznal, da se na Karitas obračajo tudi ljudje, ki si nikoli niso mislili, da bodo potrebovali pomoč. Ob tem je pohvalil delo organizacij Karitas po Evropi, ki so se hitro odzvale na potrebe, se prilagodile novi situaciji in ukrepale. 

V času koronakrize se je izkazalo, kako zelo je karitativna pomoč nepogrešljiva ne le v državah tretjega sveta, temveč tudi v osrčju Evrope. Kako je to vplivalo na delo Caritas Europa?

Caritas Europa je mreža 49 članskih organizacij v 46 evropskih državah. Vse te so se hitro odzvale na situacijo, mi kot krovna organizacija pa smo se trudili nuditi pomoč ter med njimi deliti pozitivne izkušnje. Poslanstvo naše mreže je tudi, da izkušnje iz terena posredujemo na politično raven EU. Opažamo, da v obeh krizah, covidni in ukrajinski, najvišjo ceno plačujejo revni. Cene hrane in namestitev se dvigajo, cene energentov in ogrevanja so eksplodirale. Najbolj ranljive so velike družine, brezposelni in starejši. Pomoč potrebujejo tudi študenti. Pozdravljam solidarnost z Ukrajino, a ne smemo pozabiti na države, ki poleg Ukrajine nosijo največje breme te vojne. Gre za največji humanitarni izziv v Evropi po drugi svetovni vojni, pomoč bo dolgotrajna. To ni sprint, temveč maraton.

Gre za največji humanitarni izziv v Evropi po drugi svetovni vojni, pomoč bo dolgotrajna. To ni sprint, temveč maraton.  

Hkrati moramo biti jasni, da politika ne sme pozabiti na potrebe doma. Visoka inflacija se odraža v cenah hrane, ogrevanja, energentov … Za mnoge bo to velik problem, številnim so prihranki pošli v covidni krizi. Na to moramo biti pozorni, zato Karitas Evropa podpira zavezo Evropske komisije za direktivo o minimalni plači. Tu Slovenija igra pozitivno vlogo v EU okviru. Zavzemali smo se tudi za evropsko dobrodelno jamstvo, sprejeto leta 2021. Zdaj, ko so zagotovljena evropska sredstva, morajo države predložiti še nacionalni akcijski načrt, kako bodo garancije uresničile. Upajmo, da bodo čim prej. Tretje, Karitas poziva tudi k zakonskemu okviru EU za določitev standardov za sistem univerzalnega temeljnega dohodka na državni ravni. To so trije stebri, ki jih je treba udejanjiti.

Kaj je za Caritas Europa največji izziv glede vojne v Ukrajini?

Mir. Moliti moramo za mir. Kot Karitas pa odgovarjamo na humanitarno krizo. Zavedamo se, da lahko ta postane še večja. Caritas Europa podpira nacionalni Caritas Ukrajina in Cartitas Spes, ki ljudem stojita ob strani od vsega začetka in jih nikoli nista zapustili. Ukrajinska karitas je doslej pomagala več kot milijon ljudem. Mobilizirala se je celotna mreža Karitas, največjo pomoč nudijo štiri sosednje države. S tem bomo tudi nadaljevali. Pri tem poudarjam, ne gre za nafto, plin, vojsko, politiko, temveč gre za trpljenje žensk, otrok in moških. Ti ljudje so travmatizirani in potrebujejo podporo. Kot sem že dejal, gre najverjetneje za najdaljši humanitarni maraton v Evropi po drugi svetovni vojni.

Ne gre za nafto, plin, vojsko, politiko, temveč gre za trpljenje žensk, otrok in moških.

Evropa je bila v hipu solidarna z Ukrajino, odziv na pomoč je bil res velik. Kako je po dobrih dveh mesecih?

V Ljubljani sem obiskal ukrajinski dobrodelni center Chervona Kalyna. Tam je mnogo teh, ki so bili sami prisiljeni zapustiti domovino in zdaj delajo kot prostovoljci. Želijo pomagati drugim. Ganljivo je, ko pridejo in ne prosijo, temveč ponudijo pomoč. Želijo si biti samostojni in tudi poudarjajo, da se želijo, takoj ko bo mogoče, vrniti. Upajmo in molimo, da bo čim prej nastopil mir. Sicer pa Karitas še vedno poziva k humanitarnim koridorjem, najbolj pa se osredotočamo pomagati Ukrajini, pa tudi Poljski in Moldaviji.

Tudi ko drugi odidejo, mi ostanemo.

Pogosto se zgodi, da, ko ugasnejo medijske luči, pozabimo na potrebe ljudi v teh državah.

Karitas ima tu veliko prednosti, kot svetovna mreža smo sposobni biti prisotni, tudi ko mikrofoni in kamere ugasnejo. Caritas Europa je s svojimi 49 članicami del družine Caritas Internationalis, ki je ena največjih svetovnih humanitarnih organizacij z več kot 160 članicami po vsem svetu. S skupnimi močmi zmoremo marsikaj. Delamo na dolgi rok. Tudi ko drugi odidejo, mi ostanemo.

Celoten intervju je objavljen v novi številki tednika Družina (20/2022).

Nalaganje
Nazaj na vrh