dr. Janez Gril, Silvester Gaberšček, dr. Metod Benedik



Silvester Gaberšček
Župnija Marijinega vnebovzetja Tolmin

Pri založbi Družina smo skupaj z župnijskim uradom Tolmin izdali monografijo Silvestra Gaberščka o župniji Marijinega vnebovzetja v Tolminu. V njej je avtor zbral zgodovinske vire o njenem nastanku in razvoju do današnjih dni. V besedi in sliki je predstavil sedanje in nekdanje cerkve, tolminske duhovnike in druge pomembne osebnosti. Razdelil jo je v štiri dele. V prvem poglavju z naslovom v deželi ribe Faronike je strnjeno nanizal glavne zgodovinske letnice in dogodke, povezane s Tolminsko. Izvemo, da se Tolmin prvič omenja leta 1065 v neki listini patriarha Ravengerja, ki je sklenil v Tuimine, takrat že patriarškem letovišču, neko pogodbo. V drugem poglavju Krščanstvo v zaledju prestola oglejskih patriarhov je prikazal zgodovino krščanstva v pozni antiki. Že uvodoma omeni Tonovcov grad pri Kobaridu, kjer so arheologi našli poznoantično naselbino s krščanskim središčem treh cerkva, že naslednji znani podatek pa zadeva sam Tolmin, kjer se omenja cerkev sv. Janeza Krstnika. Vnovično pokristjanjevanje in poznejši razvoj cerkvene ureditve v Posočju sta bila tesno povezana z oglejskimi patriarhi, ki so imeli dobrih petsto let svoj sedež v bližnjem Čedadu, t.j. od leta 737 do 1238, ko je bil sedež prenesen v Videm. Cerkvenopravno je Tolminsko skoraj tisoč let spadalo pod oglejski patriarhat, ki je bil razdeljen na enajst arhidiakonatov, med katerimi je bil od leta 1297 pa do ukinitve za časa cesarja Jožefa II. leta 1782 tudi tolminski arhidiakonat. V tem poglavju je tudi seznam vseh ordinarijev, od sv. Pavlina (787–802) do sedanjega, škofa Metoda Piriha. Tretje poglavje je namenjeno prikazu razvoja župnije Tolmin. Avtor pojasnjuje, da so imeli zgodovinarji z začetki ustanovitve župnije nekaj težav, saj prvi viri govore o cerkvi sv. Martina ob Soči pri Tolminu, kar naj bi pomenilo, da je bil prvotno zavetnik cerkve sv. Martin. Ker so pozneje cerkev posvetili sv. Urhu, naj bi prvotnega zavetnika preselili v grajsko kapelo na Kozlov rob. Toda že leta 1296 se omenja pražupnija Marijinega vnebovzetja v Tolminu. Objavljeni so vsi vikarji, dekani in župniki, od leta 1864 pa še kaplani. Pretresljivo je poglavje Ljudstvo in vera na preizkušnji, v katerem je avtor prikazal težave, ki jih je Cerkev na Tolminskem doživljala med prvo svetovno vojno, v času italijanske okupacije in fašizma in pod komunizmom po drugi svetovni vojni, ko je Udba tudi v Tolminu uprizorila montirani sodni proces proti duhovnikom. V osrednjem delu knjige so podrobno predstavljene vse tolminske cerkve, tudi tiste, ki jih ni več, pa kapele, znamenja in razpela. Na koncu je še prikaz župnije danes in njen duhovni utrip. Knjiga je vzorno urejena, zelo prijetna za branje, bogato ilustrirana z dokumentarnimi slikami in je pomemben prispevek k zgodovini ožje Tolminske in njenih ljudi.





dr. Bogdan Dolenc, Silvester Gaberšček, dr. Metod Benedik in dr. Janez Höfler



Metod Benedik
Acta Ecclesiastica Sloveniae

V sodelovanju s Teloško fakulteto Univerze v Ljubljani je založba Družina izdala zbornik Acta ecclesiastica Sloveniae. Kot je povedal urednik dr. Metod Benedik, je namen AES zbirati, študirati in z znanstvenimi komentarji objavljati dokumente, ki se nanašajo na cerkveno življenje slovenskega naroda. V zadnji, 26. številki AES, so objavljene tri študije: dr. Metod Benedik je objavil pisma Janeza Evangelista Kreka, dr. Janez Höfler nadaljuje z objavo gradiva za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem, tokrat je na vrsti pražupnija Cerknica. Med drugimi je objavljenih šest pisem primorskemu duhovniku Josipu Abramu, dvaindvajset župniku v Šentlovrencu na Dolenjskem Antonu Oblaku, 29 pisem župniku Antonu Mrkunu, pisma Antonu Demšarju in Janezu Bizjanu, kaplanu in župniku v Moravčah in še vrsta drugih pisem, ki so za zgodovino Cerkve zanimiva in pomembna. Dr. Bogdan Kolar piše o začetkih cerkvene organiziranosti Slovencev v Kaliforniji. Izvemo, da je v najstarejše obdobje slovenske navzočnosti v Kaliforniji mogoče uvrstiti nekajletno delovanje slovenskega duhovnika Andreja Andolška, ki je najprej deloval v Minnesoti in Pensilvaniji, leta 1863 pa se je preselil v San Francisco.