Če si zaželite na enem mestu obiskati kralje, poduhati vrtnico, občudovati arhitekturo iz različnih obdobij in kultur, oko spočiti na vinogradih in hribih ter gradu in se poglobiti v zgodovino ali najti mir med samostanskimi zidovi, potem je Kostanjevica nad Novo Gorico pravi kraj za izlet. Predstavili smo jo v poletni števili revije Praznična, kjer najdete celoten članek, hkrati pa še mnogo drugih idej za prijetno preživljanje poletnih dni.

Kostanjevica nad Novo Gorico je že več stoletij pribežališče romarjev, iskalcev miru in tišine, zdaj tudi ljubiteljev zgodovine, kulture, glasbe in vrtnic burbonk. Za zadnje zatočišče so si ga izbrali Burboni, grofovska družina Thurn in mnogi drugi. Za samostan in cerkev Marijinega oznanjenja skrbijo frančiškani, ki obiskovalcem ponosno pokažejo ta duhovni biser, oazo miru in zelenja ter pripovedujejo o burni zgodovini in pestri sedanjosti.

»Zame je to nebeški razgled,« je dejal gvardijan p. Jernej Kurinčič, ko sva stala pred samostanom in zrla v Gorico z Goriškim gradom, na Pristavo, Cerje in druge hribe, z vrta pa je vel vonj vrtnic burbonk. Vroče primorsko sonce naju je pregnalo med hladnejše samostanske in cerkvene zidove, kjer je spregovorila skoraj 400-letna zgodovina.

Samostan in cerkev Marijinega oznanjenja

Stičišče različnih narodov in kultur ter različni prebivalci in obiskovalci (Slovenci, Italijani, Hrvati, dominikanci, karmeličani, frančiškani …) in številne obnove so na Kostanjevici pustili sledi. Iz kapele je nastala cerkev, povečal se je tudi samostan. Od leta 1985 je bila Kostanjevica razglašena za kulturni in umetnosti spomenik.

Rojstni kraj časopisa Družina

Apostolski administrator Mihael Toroš je leta 1953 Kostanjevico iz vikarije povzdignil v takrat edino novogoriško župnijo in leta 1952 prav tam začel izdajati časopis Družina, takrat kot 14-dnevnik, namenjen vernikom goriške apostolske administrature.

Edini kralj pokopan v Sloveniji

Zadnji francoski kralji dinastije Burbonov so iz Francije po julijski revoluciji leta 1830 pribežali v Gorico. Kralj Karel X. je izrazil željo, da bi bil pokopan na Kostanjevici. To je edini francoski kralj, pokopan zunaj Francije, in edini kralj, pokopan v Sloveniji. Ob njem leži njegova družina. Na sarkofagu Henrika V. je bila krona, ki je izginila, ko so bili na Kostanjevici italijanski vojaki.

P. Stanislav Škrabec

Najbolj znan prebivalec Kostanjevice je p. Stanislav Škrabec, oče slovenske fonetike. Kot duhovnik, urednik in jezikoslovec je zaznamoval ves slovenski prostor. Na Kostanjevici je študiral teologijo, učil pet jezikov in bil nekaj let tudi ravnatelj. Izdajal in urejal je časopis Cvetje z vertov sv. Frančiška. Po njem se imenuje Škrabčeva knjižnica.

Celoten članek si preberite v reviji Praznična, kjer najdete še mnogo drugih idej za prijetno preživljanje poletnih dni.

Foto: Tatjana Splichal