Frančiška Robnik z Ljubnega ob Savinji je že pri dvanajstih letih, ko se je učila za šiviljo, želela iti v misijone. Življenje pa se je zasukalo drugače, a želja iz mladosti je ostala v njenem srcu. Ko se je njena vnukinja Darja Jerej odločila, da gre za en mesec v Mozambik, se ji je z veseljem pridružila. Kakšen pogum in volja je gnala Francko, da se je pri 85 letih začela učiti portugalščine! Želja, da služi Gospodu, jo je gnala naprej skozi priprave na misijon. Prvič v svojem življenju se je peljala celo z letalom – vse za to, da izpolni svojo veliko željo po delu v misijonih.

»Pogovarjali smo se s kretnjami, malo pa sem že znala, tako da sem se lahko pozdravila s tistimi, ki smo skupaj šivale,« se nepozabnih doživetij spominja Francka. »Ko sem prišla iz šivalnice, so se za mano pognali otroci in klicali: 'Stara mama!' Bili so veseli, pa sem šla k njim, jih objela, malo pobožala. Govorila sem kar po slovensko, pa smo se vseeno razumeli.«

Več si preberite v zadnji številki Družine:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/BBF4CB14F1EC434FC1257A9A00246237?OpenDocument