Jonathanovega očeta so nekaj ur po pridržanju izpustili, mladenič pa je v priporu ostal več kot tri mesece, obtožen »sabotaže«. Kljub resnemu kožnemu obolenju, ki je zahtevalo nadaljnje zdravljenje, so Jonathana premestili v zapor Caneleta, ne da bi o tem uradno obvestili njegove starše. Ob takšnem ravnanju sta človekoljubni organizaciji Christian Solidarity Worldwide in Medameriška komisija za človekove pravice pritisnili na kubansko vlado z zahtevo po Jonathanovi izpustitvi iz zapora.

Jonathanov primer žal ni osamljen: na Kubi doslej beležijo že več primerov zaprtja ali obtožbe mladoletnikov, kar je pogosto oblika pritiska na verne družine.

Po mednarodnem pritisku, v katerem je pomembno vlogo odigral naš poslanec v Evropskem parlamentu Matej Tonin, je bil Jonathan konec letošnjega junija izpuščen. Žal pa njegov primer ni osamljen: na Kubi doslej beležijo že več primerov zaprtja ali obtožbe mladoletnikov, kar je pogosto oblika pritiska na verne družine, ki so osumljene »nepopolne« zvestobe komunističnemu režimu.

Kuba je na 24. mestu seznama držav po svetu, kjer so dejavnosti kristjanov in drugih cerkva pod nenehnim nadzorom vlade. Pod drobnogledom je tudi zasebno, vsakdanje življenje. Po navedbah človekoljubne organizacije Open Doors je primerov kršitve verske svobode v tej otoški državi najmanj 873: toliko jih je leta 2025 zabeležila Kubanska opazovalnica za človekove pravice (OCDH). Mnogi posamezniki, ki jih predstavlja ta številka, so Jezusovi sledilci, za katere omejitve in kazni za njihovo vero vztrajno naraščajo.