Po besedah režiserke je njegov cilj navdihniti ljudi, da se umaknejo od hrupa vsakdanjega življenja in sprejmejo dar vere na romanju, ki jim bo za vedno spremenilo življenje. Gre za kratek, le 68 minut dolg film, v katerem je ujeto in predstavljeno telesno in duhovno potovanje, ki ga doživljajo romarji, ko hodijo po Jakobovi poti.

Hoja navznoter

Erin Berghouse, režiserka in producentka filma, je bila tudi sama ena od teh romarjev. Romarsko pot sv. Jakoba opisuje kot »trenutek, ko me je ugrabil Sveti Duh«. V pogovoru za spletni portal Vatican News Erin premišljuje o svoji izbiri besede »ugrabil«: ko je hodila po caminu, je bilo vse drugo potisnjeno na stran, vsi zvoki sveta so bili utišani in slišala je Boga – povsem drugače, kot ga je slišala prej.

Film spremlja posamezne romarje, ki delijo svoje zgodbe, ter prikazuje preobrazbo njihovih duš in radost, ki se razkrije ob koncu njihovega potovanja.

Film spremlja posamezne romarje, ki delijo svoje zgodbe, ter prikazuje preobrazbo njihovih duš in radost, ki se razkrije ob koncu njihovega potovanja. Eden od naukov je povezan z življenjem apostola Jakoba, nadaljuje Erin, in »vključevanjem Device Marije v njegovo življenje ter njegovo vztrajnostjo pri evangelizaciji«.

Romanje za vse

Erin ugotavlja, da beseda »evangelizacija« morda zveni znano predvsem katoličanom, kljub temu pa se ji zdi »neverjetno, kako je na tisoče ljudi vsako leto poklicanih, da romajo po caminu«: katoličani in nekatoličani. Trdno je prepričana, da se vsak človek, ki se odpravi na camino, iz kakršnega koli razloga, »vrne spremenjen in z globljim poznavanjem samega sebe, z globljim razumevanjem, da obstaja nekaj večjega od nas«. Ne glede na to, ali gre za »dober pohod, pustolovščino ali romanje, ko hodimo po caminu, se naše oljne svetilke napolnijo in v tem svetu svetleje zasijemo«.

Režiserka Erin Berghouse. FOTO: Vatican Media

Vsak dan novi nauki

Ko govori o nastajanju filma, Erin pojasnjuje, da je bil ta film po izkušnjah, ki jih je doživela, oblikovan drugače kot njeni prejšnji izdelki. Po njenih besedah je »vsak dan deležna novega nauka« in vsak film, ki ga je posnela, je bil »poučen za mojo dušo«.

»Če ste umetnik,« tako Berghousova, »postane vaša umetnost odsev vaše duše«. Kot pojasnjuje, lahko raziskujete, kolikor hočete, vendar je na koncu dneva »po tem, ko ste uporabljajli glavo, vaše srce, vaša duša v resnici tista, ki bo odražala končni izdelek«. Ob tem je čustveno pripovedovala o razvoju svojega odnosa z apostolom Jakobom, o svojem romanju in nastajanju zadnjega filma. »Zdaj lahko rečem: 'Poznam apostola Jakoba, čutim, da ga poznam, vsak dan mu izkažem svojo naklonjenost,« pove Erin in dodaja, kako je celotna izkušnja prav »neverjetna«.

Ljudje imamo cilje, ki jih lahko označimo kot človeške, toda Božji načrt je vedno veliko večji in lepši od vsega, kar si zamislimo v svoji majhni glavi.

Po najboljših močeh

To je bistvo filma, pravi Erin: »Najprej je seveda upanje, da bi ugajali Bogu, ko mu poskušamo dati vse, kar je v naši moči.« Ljudje imamo cilje, ki jih lahko označimo kot človeške, toda Božji načrt je vedno veliko večji in lepši od vsega, kar si zamislimo v svoji majhni glavi, ugotavlja ameriška režiserka: »In s sredstvi, ki jih imamo, smo se potrudili po svojih najboljših močeh, da bi ustvarili tisto, s čimer, upamo, bi bil On zadovoljen. To je najpomembnejši cilj.«

Pa ne le to, dodaja Erin. Film je nastal, da bi »navdihnil ljudi, naj se podajo na Jakobovo pot«, vendar z zavedanjem, da tega ni sposoben storiti vsakdo, iz najrazličnejših razlogov: »In če ste med njimi, upamo, da vas bomo s tem filmom pripeljali tja, da vam bomo predstavili apostola Jakoba in njegovo potovanje v čudovito Španijo ter evangelizacijo, ki se tam dogaja«.

Naj vas navdihne

»Upamo, da boste navdihnjeni,« sklene Erin, »tisti, ki to zmorete, ki se boste potrudili in se odtrgali od hrupa v vsakdanjem življenju ter se odpravili tja in Jakobovo pot tudi prehodili.«