»Dve oljenki, obrnjeni druga proti drugi, predstavljata dva monoteizma v dialogu. Oljenki se v delu, kjer sta goreli, delno prekrivata. Na ta način tvorita dvojno simboliko. Oba monoteizma se napajata ob istem viru, to je istem Bogu, ki se v Svetem pismu pogosto razodeva v ognju, hkrati pa prekrivajoči odprtini za plamen spominjata na logotip revije Edinost in dialog.« AVTOR skic: Andrej Preložnik; oblikovanje: Samo Skralovnik.




Ob 55. obletnici objave izjave 2. vatikanskega koncila z naslovom Nostra aetate, ki od leta 1965 omogoča sistematični dialog med Katoliško cerkvijo in judovstvom, so sodelavci revije Edinost in dialog (s podporo raziskovalnega programa ARRS Judovsko-krščanski viri in razsežnosti pravičnosti) povabili k sodelovanju Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Za glavni dogodek obletnice so že v novembru 2020 načrtovali mednarodni znanstveni simpozij Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, zaradi epidemije pa so morali dogodek prestaviti na pomladni čas. Ker pa tudi pomladne razmere še ne dovoljujejo organizacije dogodkov v živo, bo simpozij v torek in sredo, 20. in 21. aprila, potekal v virtualni obliki (povezava na spletni strani).

Dr. Samo Skralovnik: »Preraščanje zgolj akademskega sodelovanja«

»Simpozij bo obravnaval teološka, zgodovinska in kulturna vprašanja, oblikovana v zadnjih desetletjih, in poudarja poseben status judovskokatoliškega dialoga,« je za spletno stran Družine povedal organizator dr. Samo Skralovnik (pogovor s Skralovnikom bomo objavili v novi tiskani Družini). Po njegovih besedah judovske korenine krščanstva na edinstven način določajo njun medsebojni dialog in medsebojno razumevanje, kot piše v cerkvenem dokumentu Evangelii gaudium (2019). »Papež Frančišek spodbuja k celostnemu dialogu in k preraščanju zgolj akademskega sodelovanja,« pravi Skralovnik in ponovi papeževo misel iz omenjenega dokumenta: »Do sedaj se je judovsko-krščanski dialog pogosto odvijal v okolju, bolj dodeljenemu strokovnjakom. Specifična poglobitev in poznavanje sta bistvena, a nista dovolj. Ob tej poti je treba hoditi po še eni, širši, kjer se razdajajo sadovi, da dialog ne bi ostal izključna pravica nekaterih, ampak bi postal rodovitna priložnost za mnoge. Prijateljstvo in dialog med judi in kristjani sta namreč poklicana prestopiti meje znanstvene skupnosti.« Da so želeli, ko je govor o dialogu, simpozij izvesti v živo, je še dodal dr. Skralovnik: »Srečanje, prisotnost, stik rok, iskreni pogled … Tega ne more nadomestiti nobena še tako dobra spletna izvedba simpozija.«


Glavni in odgovorni urednik revije Edinost in dialog dr. Maksimilijan Matjaž in pomočnik urednika dr. Samo Skralovnik. FOTO: Jure Viltužnik


Vstop na simpozij in grafična podoba

Vstop na virtualni simpozij, ki je organiziran pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Boruta Pahorja, bo mogoč pol ure pred začetkom programa TUKAJ, zaradi velikega števila udeležencev pa priporočajo, da se pridružite najpozneje 15 minut pred začetkom.

Program predavanj je organiziran po tematskih sklopih, vsak tematski sklop bo imel tudi svojega moderatorja. Posamezen predavatelj ima za predstavitev referata na voljo največ 20 minut.

Za simpozij so izdelali tudi logotip, to sta skici dveh oljenk iz Biblične arheološke zbirke Teološke knjižnice Maribor. »Dve oljenki, obrnjeni druga proti drugi, predstavljata dva monoteizma v dialogu. Oljenki se v delu, kjer sta goreli, delno prekrivata. Na ta način tvorita dvojno simboliko. Oba monoteizma se napajata ob istem viru, to je istem Bogu, ki se v Svetem pismu pogosto razodeva v ognju, hkrati pa prekrivajoči odprtini za plamen spominjata na logotip revije Edinost in dialog,« razloži dr. Skralovnik.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Od puščave do mize, od gline do življenja

Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga
_ _ _

Boris Hajdinjak: Hieronimovega prevoda Svetega pisma ne bi bilo brez učenja judovskih učenjakov

Že od začetka priprav na simpozij so predvideli tudi objavo referatov v reviji Edinost in dialog. Zaradi premaknitve simpozija za pet mesecev je revija že izšla, v njej pa objavljajo prvih petnajst prispevkov sedemnajstih avtorjev: enajstih iz Slovenije, dveh iz Hrvaške ter po enega iz Avstrije, Češke, Nemčije in Vatikana. Revija je dostopna TUKAJ.

Že v uvodu revije Boris Hajdinjak spomni na sv. Hieronma, čigar obletnico smrti smo obhajali v lanskem letu († 419/20). »Njegovo življenje je zanimivo ne le zaradi morebitnega porekla z območja današnje Slovenije, temveč tudi zaradi njegovega prevoda Svetega pisma, ki bo z imenom Vulgata ostal nič manj kot tisočletje dolgo najpomembnejši prevod Knjige knjig. Prav ob izdaji te številke revije Edinost in dialog velja spomniti, da njegovega prevoda ne bi bilo brez učenja od judovskih učenjakov,« je zapisal Hajdinak in pristavil, da članki v reviji Edinost in dialog »v primerjavi z deli cerkvenih učiteljev predstavljajo skromen, a glede na današnji čas gotovo pomemben prispevek k dolgi tradiciji dialoga med judovstvom in krščanstvom.«