Papež Benedikt XVI. je minulo soboto odobril priznanje mučeništva božjega služabnika Lojzeta Grozdeta in priznanje herojskih kreposti božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca, so sporočili s Tiskovnega urada Svetega sedeža.

Sveti oče je v soboto sprejel v posebno avdienco prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov nadškofa Angela Amata in odobril skupno šestnajst dekretov, med katerimi je šestim kandidatom za blažene in svetnike priznal čudeže, trem božjim služabnikom mučeništvo in sedmim herojske kreposti.

Škofijski postopek za beatifikacijo Lojzeta Grozdeta se je pričel leta 1992 in je bil uspešno sklenjen leta 2003, ko je bila vsa zbrana dokumentacija za t. i. ‘Positio’, ki govori o mučeniški smrti. Zbrano gradivo je bilo izročeno Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Kongregacija je preučila življenjepis, spise in celotno zbrano gradivo na škofijskem postopku ter ugotovila pravilnost in znanstvenost dokazov. Na podlagi tega je izdala dovoljenje, da se Lojzeta Grozdeta povzdigne na čast oltarja. Iz dokazov je nedvoumno razvidno, da je umrl zaradi sovraštva do katoliške vere (in odium fidei).

Božji služabnik Alojzij Grozde je bil rojen 27. maja 1923 v Gorenji Vodali in iz sovraštva do katoliške vere mučen in ubit 1. januarja 1943 blizu Mirne, star komaj devetnajst let. Krajevna Cerkev v Sloveniji želi predstaviti Grozdetov lik kot zgled krščanskega življenja, ki premore zvestobo Kristusu tudi v najtežjih okoliščinah.

Janez Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec v današnji novomeški škofiji. 23. julija 1897 je bil posvečen v duhovnika. Po kaplanski službi in študiju je leta 1905 postal prvi ravnatelj in rektor novoustanovljene škofijske gimnazije Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. V decembru leta 1919 je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. 29. oktobra leta 1924 je bil imenovan za skopsko-prizrenskega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 30. novembra v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Leta 1934 je sedež škofije iz Prizrena prenesel v Skopje. 10. januarja leta 1939 je težko bolan sam prispel v Ljubljano. Umrl je na prvi petek, 3. februarja 1939. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.

Leta 1977 se je zaradi njegovih izjemnih kreposti, ki so se odražale v gorečnosti, osebnem pričevanju, ponižnosti, skromnosti, zatajevanju, uboštvu, predvsem pa v molitvi in češčenju Jezusa, začel škofijski postopek za Gnidovčevo beatifikacijo, ki je bil končan leta 1984.

Pri mučeništvu gre za posebno obliko pričevanja za vero v Jezusa Kristusa, ki se navzven pokaže z vdano sprejeto nasilno smrtjo. V katoliški Cerkvi je kandidat za svetnika v večini primerov najprej razglašen za blaženega, kasneje pa (lahko) tudi za svetnika. Za razglasitev mučenca za blaženega (kar imenujemo beatifikacija) ni potreben čudež, za razglasitev blaženega mučenca za svetnika (kar imenujemo kanonizacija) pa je potreben čudež.