Danes je začel teči 35-dnevni rok, v katerem imajo Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ter drugi podporniki (zbiranje podpisov podpirajo tudi stranke SDS, SLS, NSi in SNS) čas, da zberejo vsaj 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma o spornem družinskem zakoniku.

Dejanski čas zbiranja podpisov pa bo za sedaj bistveno krajši, saj bo po predvidevanjih državni zbor na jutrišnji nujni seji odločal o zahtevi za presojo ustavnosti referenduma, ki so jo vložile poslanske skupine SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezani poslanci. Včeraj je ta zahteva že dobila večinsko podporo v matičnem odboru državnega zbora, če/ko bo izglasovana tudi na plenarni seji državnega zbora, pa bo, kot napovedujejo nasprotniki družinskega referenduma, takoj poslana na naslov ustavnega sodišča, kar pomeni, da bo do njegove odločitve o (ne)dopustnosti družinskega referenduma (instrukcijski rok za tako odločitev je 30 dni) zbiranje podpisov prekinjeno.

Kljub temu da imajo sedaj verjetno le dva dni časa za zbiranje podpisov, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc sporoča, da bodo tudi v dveh dneh zbrali zelo veliko podpisov. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok bo podpise zbirala po vsej državi, svoje stojnice bodo imeli na skoraj vseh upravnih enotah in krajevnih uradih. Volivci, ki želijo oddati svoj podpis za referendumsko zahtevo, lahko obrazec prejmejo pri pobudnikih referenduma, ga na upravni enoti ali krajevnem uradu podpišejo in ga, zato da je upoštevan, tudi vrnejo pobudnikom referenduma.
V Civilni iniciativi so, kot je poročala STA, sicer opozorili na hitro odločanje o zahtevi za ustavno presojo referendumske zahteve in s tem prekinitev zbiranja podpisov. "Vlada očitno meni, da bi, če bi nam dala še kakšen dan več, še pred prekinitvijo zbrali potrebnih 40.000 podpisov," je razmere komentiral vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc.

K hitri oddaji podpisa v podporo družinskemu referendumu med drugimi spodbujajo tudi v Novi Sloveniji, ki se je pri zbiranju podpisov povezala s Civilno iniciativo za družino in pravice otrok. Poteza vladne koalicije, ki je pohitela s pobudo za ustavno presojo referenduma, je tudi za Novo Slovenijo »dokaz, da se leva vlada očitno boji, da bi v nekaj dneh zbrali 40.000 potrebnih podpisov in nam hoče vzeti voljo. Ampak so se zmotili! Volje nam ne bodo vzeli. Še bolj zavzeto bomo delali, da bomo v dveh dneh opravili svoje delo. Naredimo vse, kar je v naši moči in še več, da bomo 1. in 2. septembra zbrali čim več podpisov za razpis družinskega referenduma.« Podpis za referendum o družinskem zakoniku je po besedah pristojnih v Novi Sloveniji »naša moralna in vrednostna obveza, saj spoštujemo osnovno družbeno celico – družino. Prav družina, kot skupnost moža, žene ter otroka je z družinskim zakonikom najbolj na udaru. Pri tem poudarjamo, da moramo gledati na koristi otrok in ne na koristi odraslih. Največja otrokova korist pa zagotovo je, da ima skrbna in ljubeča mamo in očeta.«

Zbiranje podpisov podpira tudi komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. V 36. številki Družine, ki te dni prihaja med bralce, smo se o tej temi, sicer še preden je bilo jasno, kako hitro bo vladajoča levica poskrbela za prekinitev zbiranja podpisov, pogovarjali z njenim tajnikom p. dr. Tadejem Strehovcem, ki je med drugim dejal: »Vrednota družine je preveč pomembna, da bi o njej odločala samo ozka skupina politikov in izbranih nevladnih organizacij. O tem, kako bodo v zakonodaji urejene temeljne družbene vrednote, je prav, da odločamo vsi državljani. Če smo v preteklosti odločali npr. o malem delu, zavarovalnicah, RTV in o odpiralnem času trgovin, je prav, da se na referendumu odločamo tudi o temeljni vrednoti družine in pravicah otrok do očeta in matere.«

Aktivna podpora Cerkve zbiranju podpisov je v delu javnosti naletela na hude kritike, češ da se Cerkev vtika v zadeve, ki se je ne tičejo. Cerkev na Slovenskem se je dejansko na številnih ravneh, od škofovskih pridig in izjav komisije Pravičnost in mir pri SŠK do medverskih pobud, kakšna je bila denimo pred dobrim letom dni izjava “Zakonska zveza in družina – stebra družbenega in verskega življenja”, ki sta jo podpisala prva človeka Cerkve na Slovenskem in Islamske skupnosti v RS, opredeljevala do vprašanj, ki jih je na površje potisnil sporni predlog družinskega zakonika.

Ali je v tem kakšna slovenska posebnost ali pa je bilo to ravnanje krajevne Cerkve skladno z usmeritvijo celotne katoliške Cerkve, smo vprašali p. Strehovca, ki odgovarja: »Znano je, da je zavzemanje za vrednoto družine in zakonsko zvezo kot skupnost moškega in ženske sestavni del družbenega nauka Cerkve. Papež Benedikt XVI. nas k temu vedno znova vabi in poudarja, da ni dovolj samo neko tiho in skrito zavzemanje za vrednote, temveč se je potrebno zanj tudi javno zavzeti. V Sloveniji smo katoličani pri tem dodatno spodbujeni s sprejetim predlogom družinskega zakonika, ki nam daje priložnost, da se konkretno zavzamemo za vrednoto družine. Ob tem velja poudariti številne kristjane, ki so se v ta namen v javnosti zelo pogumno izpostavili. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem in čestitam.«

Na fotografiji: junijski shod Civilne iniciative za družino in pravice otrok pred državnim zborom