Švedski škof Anders Arborelius svoje imenovanje za kardinala ocenjuje kot spodbudo za katoličane v tej skandinavski državi. »Za majhno Cerkev v diaspori je to veliko znamenje«, je stockholmski škof dejal v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA. Papež Frančišek je v letošnjem maju napovedal kardinalsko imenovanje za Arboreliusa in štiri druge kandidate. Uradna slovesnost je predvidena na jutrišnjem konzistoriju v Vatikanu.



Kardinalsko imenovanje švedskega škofa je v družbi naletelo na precejšen odmev, je povedal Arborelius. Ljudje so ga ustavljali na ulici, mu čestitali med vožnjo s podzemno železnico in podobno. Mediji so vest o imenovanju označili za »zgodovinsko«. »Navsezadnje je minilo šele 400 let, ko je bila za katoličane na Švedskem uvedena smrtna kazen«, je pojasnil 67-letni karmeličan.

Anders Arborelius se je rodil 24. septembra 1949 v Švici. Otroštvo in mladost je preživel z materjo, knjižničarko, v mestu Lund na jugu Švedske. Zaključil je magistrski študij sodobnih jezikov in poleg švedščine govori tudi angleško, nemško in špansko. Teologijo je študiral v belgijskem Brüggeju in na univerzi Teresianum v Rimu, ki jo vodi karmeličanski red. Leta 1979 je tedanji stockholmski škof Hubertus Brandenburg Arboreliusu podelil duhovniško posvečenje. Leta 1998 je bil kot prvi Šved po reformaciji imenovan za škofa v Stockholmu.

Kot škof je Arborelius v zadnjih letih sodeloval predvsem v begunski razpravi, pri čemer se je vedno potegoval za človečnejšo azilsko politiko. Leta 2016 je v Lundu ob obletnici spomina na reformacijo sprejel papeža Frančiška. Švedska je tudi »z vidika papeža izredno zanimiva dežela, ker je prepletena z ekumenskimi prizadevanji«, je v pogovoru dejal novoimenovani kardinal. »Človeško, duhovno in družbeno« je sodelovanje med skoraj 30 različnimi krščanskimi Cerkvami v državi dobro, prav tako tudi sodelovanje z islamom in drugimi verskimi skupnostmi.

Katoliška Cerkev na Švedskem je majhna in narodnostno zelo pisana. Do leta 2000 je v tej skandinavski državi evangeličansko-luteranska Cerkev veljala za državno; vsak Šved je ob rojstvu samodejno postal njen član. Danes luteranski Cerkvi pripada le še okoli 60 % Švedov. Med 116.000 katoličani v deželi – predstavljajo okoli 1,2 % celotnega prebivalstva – je polovica priseljencev iz več kot 80 držav, med njimi predvsem s Poljske, Filipinov in iz Vietnama. V škofiji Stockholm, katere površina obsega celotno Švedsko, je 45 katoliških župnij in 176 duhovnikov. Bogoslužja obhajajo v devetih različnih obredih in v več kot 25 jezikih.

Vir: Kathpress
Foto: splet