14. februarja pred letom dni je Hiša Ljubhospica ponovno odprla svoja vrata neozdravljivo bolnim ob koncu življenja in nadaljevala s svojim poslanstvom – nudenjem brezplačne 24-urne celostne hospic paliativne oskrbe. V letu 2016 smo v hiši vzpostavili multidisciplinarni tim strokovnih sodelavcev in nudili oskrbo 71 uporabnikom, skupno število oskrbnih dni je bilo 1.803.

Uporabniki

Ob podpori Lekarne Ljubljana edina tovrstna hospic stacionarna ustanova v Sloveniji nadaljuje s svojim poslanstvom, ki poleg namestitve in osnovne oskrbe vključuje tudi zdravstveno oskrbo (lajšanja/blaženja motečih simptomov bolezni), zdravstveno nego in nudenje psihosocialne in duhovne opore bolnim. Sodelavci v Hiši Ljubhospica pomagajo in podpirajo ne samo bolnika ampak tudi njegove najbližje v težkih trenutkih. V letu 2016 smo v Hiši Ljubhospica nudili nastanitve 71 bolnim z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. V hiši je v tem letu umrlo 63 oseb, tri so bile zaradi stabilnega in izboljšanega zdravstvenega stanja premeščene v domove za starejše, v leto 2017 pa je prešlo 5 bolnih. Največ bolnikov je prišlo z onkološko diagnozo, nekaj (10) z drugo – nevrološko ali interno diagnozo. 11 bolnikov je imelo poleg onkološke še dodatno, spremljajočo diagnozo.

Povprečna starost uporabnikov je bila 71 let, 59 % je bilo žensk in 41 % moških. Najmlajši bolnik je bil star 40 let, najstarejša bolnica pa 96 let. Iz Ljubljane je bilo 65 % oz. 46 oseb, iz ostalih krajev pa 25 oseb oz. 35 %. Štirje bolniki so bili iz držav bivše Jugoslavije. Povprečna doba oskrbe je bila 25 dni, kar je nekoliko več od evropskega povprečja tovrstnih namestitev (18 dni). Skupno število oskrbnih dni je bilo 1.803. Zasedenost Hiše Ljubhospica je bila zaradi zagonskega leta v povprečju 50 %, v kolikor upoštevamo vseh 12 enoposteljnih sob.

Duhovna oskrba

Podpisano zavezo k duhovni oskrbi med štirimi največjimi verskimi skupnostmi v Sloveniji so posamezne verske skupnosti tudi izpolnile in nudile svojim vernikom versko oporo. Polovica bolnikov ni izrazila potrebe po duhovni podpori. Bolniki so bili sprejeti in oskrbovani ne glede na kraj bivanja in starost; prednost pri sprejemu so imeli bolni po vnaprej določenih kriterijih za sprejem, in sicer na osnovi zdravniškega mnenja z oceno preživetja, socialne situacije bolnika in družinske situacije - v kar polovici primerov smo sprejeli tiste z zahtevnejšo zdravstveno in težjo psihosocialno situacijo in ki so bivali doma. Nudili smo tudi podporo 164 svojcem nastanjenih bolnikov – nekaterim od njih tudi v procesu žalovanja. Skupaj smo nudili celostno oskrbo 235 uporabnikom.

Glede na število uporabnikov smo postopno zaposlovali in vzpostavili interdisciplinarni tim Hiše Ljubhospica. Dejavnost smo v zagonskem letu izvajali s kadrovsko ekipo 12 redno zaposlenih, ki je skupaj s podpornimi službami zagotavljala 24-urno izvajanje hospic paliativne oskrbe. Z večanjem števila in zahtevnosti oskrbe uporabnikov smo jo dopolnjevali glede na potrebo s pogodbenimi zunanjimi izvajalci. Pri oblikovanju kadrovske zasedbe smo upoštevali prilagojene normative in prakse hospicev iz tujine. Pripravili smo celostno zasnova projekta Prostovoljstvo v Ljubhospicu in se registrirali kot prostovoljska organizacija. Septembra smo izvedli osnovno usposabljanje za 11 kandidatov za prostovoljce. Vloga prostovoljcev je dopolnitev aktivnostim zaposlenih strokovnih delavcev. Skupaj so opravili 168 ur prostovoljnega dela kot prisotnost ter družabništvo uporabnikom hiše, pomoč pri hranjenju bolnih, sodelovanju pri prireditvah za uporabnike in druga organizacijska, administrativna in tehnična opravila.

Dogodki

Ob odprtju Hiše Ljubhospica smo se zavezali, da bo v njej hiša, polna življenja. Poseben čar so ji dajali številni dogodki, ki našim uporabnikom bogatijo dragocene trenutke, ki še preostajajo. Razveselijo se obiska otroškega vrtca ali ubranega petja in igranja. Za Gregorjevo smo z 250 otroci ljubljanskih vrtcev organizirali prireditev V pozdrav pomladi. Barvali smo velikonočna jajca, v adventnem času smo pletli adventne venčke, praznovali rojstne dneve, Materinski dan, druga obeležja in organizirali dva glasbena dogodka. Konec leta smo za svojce in prijatelje umrlih uporabnikov pripravili spominsko slovesnost, in tako obeležili slovo.

Kar si želimo v prihodnje je, da država čim prej v svoj sistem umestiti stacionarni hospic kot obliko oskrbe v zadnjem obdobju življenja. Hiša Ljubhospica ni pomembna le zaradi ustvarjanja varnega prostora s pogoji za najboljšo možno podporo ljudem v procesih zaključevanja življenja oz. v procesih žalovanja, ki številnim hudo bolnim in njihovim svojcem iz vse Slovenije daje brezplačno oskrbo, temveč tudi zaradi spreminjanja kulture družbe v odnosu do smrti in umiranja. Tudi naprej se bomo trudili, da bo hiša nadaljevala z delovanjem v dobro tistih, ki jo potrebujejo.

Lekarna Ljubljana bo tudi v prihodnje nudila podporo gibanju hospic in po svojih močeh še naprej omogočala delovanje Hiše Ljubhospica, čeprav ji novi Zakon o lekarniški dejavnosti postavlja vrsto nerazumnih omejitev pri poslovanju, kar bo vplivalo na obseg sredstev za družbeno odgovorne projekte. Upamo, da bodo ta model oskrbe v zadnjem obdobju življenja kot pomemben del razvoja civilizacije prepoznala druga podjetja in organizacije, in seveda sama država, da bo človeka dostojen zaključek življenja pravica vsakega od nas in ne le privilegij nekaterih.