Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Putinova agresivna politika do Ukrajine je v jedru neuspešna«

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 18. 02. 2022 / 06:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.02.2022 / 15:46
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Putinova agresivna politika do Ukrajine je v jedru neuspešna«
Dolgoletni ruski predsednik Vladimir Putin. FOTO: Twitter President of Russia

»Putinova agresivna politika do Ukrajine je v jedru neuspešna«

Razmere v rusko-ukrajinskem konfliktu se neprestano spreminjajo, vrstijo se različne navzkrižne informacije. Medtem ko uradna Rusija poroča o umiku vojakov z ukrajinske meje, Washington trdi ravno nasprotno. Koliko gre zaupati informacijam ter kolikšna je verjetnost reševanja spora po mirni diplomatski poti, odgovarja publicist, politični analitik in profesor dr. Aleš Maver.

Glede rusko-ukrajinskega konflikta že dlje časa prihaja do navzkrižnih informacij. Medtem ko zahodne države poročajo, da je Rusija na mejo z Ukrajino namestila prek sto tisoč oboroženih vojakov in da do ruske invazije lahko pride zdaj zdaj, Rusija zanika kakršnekoli načrte o napadu in trdi, da gre zgolj za vojaške vaje.

Pred dvema dnevoma je Rusija naznanila, da je končala vojaške vaje na poligonu na Krimskem polotoku ter da se vojska umika v stalne baze. Zahodni zavezniki na čelu z Natom so do teh napovedi skeptični. »Iz Moskve prihajajo znaki, da bi se diplomatski procesi lahko nadaljevali, vendar doslej nismo videli nobenih opaznih znakov umika ali deeskalacije,« je včeraj dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Iz Washingtona prihajajo celo opozorila, da naj bi Rusija svojo vojaško prisotnost na meji z vzhodno sosedo celo okrepila. Neimenovan predstavnik Bele hiše je dejal, da bi uradna Moskva lahko navedla lažen izgovor, s katerim bi upravičili invazijo.

Zanesljivih informacij trenutno ni

Koliko in katerim informacijam verjeti? Aleš Maver odgovarja, da »samo po sebi intenzivno objavljanje informacij in posnetkov o umiku ruskih vojakov z ukrajinskih meja glede na "sovjetoidne" vzorce obnašanja iz minulega obdobja vzbuja prej dvom kot gotovost. Človek prej pomisli, da se dogaja ravno nasprotno. Zato zanesljivih informacij trenutno ni.«

Aleš Maver. FOTO: Tatjana Splichal

Ali še obstaja realna možnost mirne rešitve konflikta?

Maver: Zdi se mi, da takšna možnost vsekakor obstaja. Nadaljnje zaostrovanje in celo dejansko vojaško posredovanje namreč ne bi imelo katastrofalnih posledic le za Ukrajince, ki bi plačali daleč najvišjo ceno, marveč so posledice povsem nepredvidljive tudi za Putinov režim, če bi sprožil agresijo na Ukrajino. Gospodarske sankcije zahoda in zlasti verjetne velike žrtve med ruskimi vojaki bi namreč ogrozile stabilnost režima.

Zavedati pa se moramo, da kljub vsemu govorjenju o zaščiti ruskih interesov in varnosti Putinu in njegovemu krogu, gre predvsem za ohranitev oblasti v Rusiji. Z napadom na Ukrajino bi ta cilj srednjeročno postavil pod vprašaj. Zato je verjetno, da se bodo v Moskvi zagotovili s tistim, kar lahko dosežejo brez vojne, tj. z oslabitvijo ukrajinskega gospodarstva in ohladitvijo že tako zelo zmernega navdušenja na zahodu nad ukrajinskim približevanjem EU in Natu.

Ostaja pa dejstvo, da je bila Putinova agresivna politika do Ukrajine od leta 2004 v jedru neuspešna, saj je od Rusije odbila generacije Ukrajincev. Na tej točki se je položaj še poslabšal.

Če se ozremo nekoliko v ozadje. Slovenska misijonarka iz Kijeva je v pogovoru za Družino dejala, da že 8 let živijo v vojni. Zakaj je rusko-ukrajinski konflikt oz. širši konflikt Rusije z Zahodom v zadnjih mesecih prišel toliko v osprejdje? Zakaj je bil prej morda prezrt?

Maver: Vesel sem, da ste slovenski javnosti prenesli glas sestre Marte Meško. Nanjo imam odlične spomine iz časa svojega prvega obiska v Kijevu. Moje molitve in dobre želje so tudi zdaj pri Kijevu in Ukrajini in tamkajšnjih ljudeh.

Rusko-ukrajinski konflikt ali bolje Putinov poskus razkosanja Ukrajine je bil v ozadju, ker se je po letu 2015 intenzivnost spopadov zelo zmanjšala. Postsovjetska ruska strategija ustvarjanja »zamrznjenih konfliktov«, kot je tisti v Donbasu, je vedno računala ravno na to, da bodo razmere v za zahodno Evropo odmaknjenih delih sveta kmalu utonile v pozabo, po drugi strani pa bodo požirale izjemno energijo držav, ki so jim želeli škoditi, v tem primeru Ukrajine, ki tudi zaradi vojne na vzhodu ne more izvesti gospodarskega preboja, ki bi sledil uspešni politični demokratizaciji, saj spopadi terjajo velik davek.

Priznam pa, da si ne znam čisto razložiti, zakaj je Putinov režim sicer ocenil, da lahko dvigne temperaturo v odnosu do Ukrajine in tudi do zahoda. Dejavniki so verjetno ameriški neuspeh v Afganistanu, notranje razprtije v Evropski uniji, ocena, da ZDA vodi šibka administracija, končno tudi Putinovi »uspehi« pri zatiranju demokratičnega gibanja v Belorusiji in doma in preprosto zavest, da se čas za »rešitev« ukrajinskega vprašanja, kjer je bil doslej, kot rečeno, neuspešen, zanj izteka.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh