Kot kažejo izsledki raziskave, 93 odstotkov študentov ChatGPT najpogosteje uporablja, ko iščejo ideje naslovov seminarskih nalog in ko ne vedo kako nadaljevati z nalogo. Skoraj 90 odstotkov študentov pa umetno inteligenco uporablja za izboljševanje jezikovnega sloga, jezikovno pravilnost in preverjanje točnosti informacij.

Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, ki so jo izvedli na vzorcu 292 anketirancev.

Približno dve tretjini študentov uporablja ChatGPT za odkrivanje oziroma preverjanje novosti, ki jih ponuja umetna inteligenca. Približno polovica študentov se po poročanju STA funkcij umetne inteligence poslužuje za preganjanje dolgčasa ali v problematične namene, kot je pisanje dela ali cele seminarske naloge.

Tudi po nasvet glede odnosov

Uporaba umetne inteligence je med študenti glede na rezultate raziskave pogosta tudi v vsakdanjem življenju. Pokazalo se je namreč, da 41 odstotkov študentov uporablja ChatGPT tudi pri pridobivanju nasvetov glede odnosov z drugimi ljudmi. Približno enak delež jih išče pomoč pri pisanju elektronske pošte in izboljševanju nastopanja v javnosti ali na družbenih omrežjih.

Boljši uspeh pri študiju

Raziskava je pokazala da uporaba umetne inteligence študentom pomaga pri študiju in izboljša njihov uspeh, vendar ni jasno, v kolikšni meri raba umetne inteligence prispeva h kompetencam. O boljšem študijskem uspehu so se izrekli tudi študenti, ki ChatGPT uporabljajo v problematične namene.

K problematični rabi umetne inteligence so bolj nagnjeni tisti, ki pridobljenih informacij ne ovrednotijo kritično in se ne zavedajo etičnih vprašanj pri uporabi umetne inteligence.

Pomanjkljivo poznavanje tehnološkega in ekonomskega ozadja

Raziskava, ki so jo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedli med 11. in 18. majem, je kot najbolj problematično prepoznala pomanjkljivo poznavanje tehnološkega in ekonomskega ozadja umetne inteligence ChatGPT.