Pred papeževim obiskom so v Nemčiji prvič skupaj na ogled nekatere izmed najpomembnejših upodobitev Device Marije iz obdobja italijanske in nemške renesanse. Na razstavi z naslovom 'Nebeški sijaj - Raffael, Dürer in Grünewald slikajo Marijo', ki je bila odprta 6. septembra v dresdenski galeriji 'Stari mojstri', si je med drugim moč ogledati tudi dve sliki Raffaela Santija (1483-1520), ki ju je istočasno ustvaril pred natanko petsto leti. Druga ob drugi sta bili razstavljeni v mojstrovem ateljeju, po številnih stranpoteh po Evropi pa sta končno zopet na ogled v paru. Strokovnjaki ob tem govorijo o pravi umetnostno-zgodovinski senzaciji.

Projekt so omogočili v Vatikanu, saj je papež Benedikt XVI. dresdenski galeriji posodil Raffaelovo sliko 'Madonna di Foligno' iz vatikanske pinakoteke. Najdragocenejši razstavni eksponati v Vatikanu so sicer izključeni iz verige izposoj, ko pa so na nemškem veleposlaništvu pri Svetem sedežu predstavili zamisel o dresdenski razstavi, je Benedikt XVI. prižgal zeleno luč, kot je za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress pojasnil Arnold Nesselrath, direktor Vatikanskih muzejev.

Tri metre visoka mojstrovina izjemnega renesančnega slikarja Vatikana ni nikoli zapustila vse od časov, ko jo je zaplenil Napoleon in jo odpeljal v Pariz, nato pa jo je papež Pij VII. (1800-1823) ponovno vrnil v Vatikan. V Dresdnu bo na ogled do 8. januarja prihodnje leto, razstavljena pa je skupaj z Raffaelovo 'Sikstinsko Marijo'. Da lahko slika 'Madonna di Foligno' sploh potuje po Evropi, se lahko zahvalimo Francozom, pojasnjuje Nesselrath, saj so sliko z lesa prenesli na platno.

Dela največjega italijanskega slikarja Marijinih podob so v Dresdnu na ogled poleg stvaritev njegovih nemških sodobnikov. Razstavljena je tudi 'Marija iz Stuppacha' Matthiasa Grünewalda (1475/80-1528), Marijina podoba iz zgodnjega obdobja slikarja Lucasa Cranacha starejšega (1475-1553) in 'Dresdenski oltar' Albrechta Dürerja (1471-1528). Raffael in Dürer sta si dopisovala, z Grünewaldom pa se po besedah Arnolda Nesselratha nista poznala. Kljub temu sta v razmiku enega leta 'ustvarila dih jemajoče podobe Božje luči'.

Preden se je umetnina iz Vatikana, spravljena v modrem zaboju, s številnim spremstvom podala na dvodnevno potovanje proti Nemčiji, so vatikanski muzejski strokovnjaki opravili še pregled z infrardečimi žarki. Pregled je potrdil tezo, da vasice v ozadju, za Marijo, ki lebdi na oblaku, ni naslikala roka mojstra Raffaela, pač pa najverjetneje eden izmed njegovih učencev. Ali vasica resnično predstavlja Foligno, je precej vprašljivo; večja verjetnost je, da je umetnik želel upodobiti Betlehem. Slap svetlobe naj bi predstavljal komet iz časa Jezusovega rojstva. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljali tudi na študijskem dnevu v Dresdnu.

Obe Raffaelovi Mariji sta že precej prepotovali. 'Madonna di Foligno' je bila najprej na ogled na Kapitolskem griču v Rimu, v cerkvi Maria in aracoeli, nad nagrobnikom ustanovitelja de Contija, čigar nečakinja je deset let kasneje umetnino prenesla v svoj samostan v Folignu v italijanski pokrajini Umbriji. Tja so z namenom, da si ogledajo Raffaelovo stvaritev, romali ljubitelji umetnosti, denimo Herder, pa tudi Goethe, ki se je iz Foligna vrnil razočaran, saj je bila cerkev v času njegovega obiska zaprta.

Če si je sliko Marije iz Foligna izbral Napoleon, pa si je Sikstinsko Marijo prisvojil Stalin. Sliko je papež Julij II. sprva namenil za cerkev v Piacenzi, kasneje pa si jo je izboril saški volilni knez August III. in jo leta 1753 pripeljal v Dresden. August III. si je sicer zaželel drugega Raffaela, tistega iz Foligna, vendar ga v samostanu niso bili pripravljeni prodati. Po drugi svetovni vojni se je vmešal Stalin, ki je Sikstinsko Marijo razstavil v moskovskem muzeju Puškin. Leta 1956 se je umetnina vrnila v Dresden.

Na razstavi v Dresdnu je na ogled dvajset eksponatov, vsi pa so izredno dragoceni. Vatikan si zaradi posoje Raffalove stvaritve ne dela skrbi. Slika je bila pred časom že žrtev napada: leta 1988 je nek duševno moteni obiskovalec v sliko vrgel manjše eksplozivno sredstvo. Na srečo so bili varnostniki izjemno prisebni in nastala je zgolj škoda na lesenem okvirju.