Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Macesnova gorica, razlog blokade razstave »nedodelanost«

Bogomir Štefanič
Za vas piše:
Bogomir Štefanič
Objava: 07. 06. 2023 / 08:39
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.03.2024 / 20:26
Ustavi predvajanje Nalaganje
Macesnova gorica, razlog blokade razstave »nedodelanost«
Križci, najdeni ob breznu pod Macesnovo gorico. FOTO: Pavel Jamnik

Macesnova gorica, razlog blokade razstave »nedodelanost«

Pred tednom dni smo poročali, da razstavni projekt, ki bi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil brezno pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in njegove žrtve, ni dobil zelene luči na ministrstvu za kulturo.

Projekt, ki ga je nekdanji Muzej novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana načrtoval za konec letošnjega leta in ga je spremljal tudi javni poziv za zbiranje dokumentacije in gradiva o roških žrtvah, po mnenju strokovne komisije za področje premične dediščine namreč ni ustrezno pripravljen, zato se ga v letu 2023 »ne podpre iz sredstev državnega proračun«, kot se glasi zadnji stavek tega mnenja.

Za to informacijo smo v času prvega poročanja že vedeli, nismo pa imeli pred seboj celotnega dokumenta strokovne komisije. Ker je nosil oznako »interno«, nam ga v. d. direktorice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije dr. Nataša Robežnik ni mogla posredovati. Za pojasnila in dokument smo se obrnili na ministrstvo za kulturo, od koder so nam zaprošeno v torek, 6. junija, tudi posredovali; le nekaj minut pozneje je dokumentacija prišla tudi z muzejskega naslova. (Naj na tej točki omenimo, da je bilo sodelovanje s pristojnimi na ministrstvu za kulturo korektno. Trditev iz prvega prispevka, da se ne držijo rokov, je bila preuranjena in bi bila upravičena v primeru, če bi nam po določilih zakona o medijih zavrnili odgovor, kar pa se ni zgodilo.)

Kako torej ministrstvo za kulturo pojasnjuje odločitev o nefinanciranju za leto 2023 načrtovane razstave? Njihov odgovor je naslednji: »Ministrstvo za kulturo je v sklopu neposrednega poziva javnim zavodom za predložitev programa dela za leto 2023 prejelo predlog Muzeja novejše zgodovine Slovenije za financiranje razstave z naslovom Brezno pod Macesnovo gorico. Strokovna komisija je predlog obravnavala in ga zaradi nedodelanosti ni podprla, kar je razvidno tudi iz odločbe muzeju z dne 29. 12. 2022, ki ga je izdalo ministrstvo. Strokovna komisija je izpostavila odsotnost pedagoškega in spremljevalnega programa ter razstavne publikacije, obenem prijava ni bila tehnično popolna. Predlog dopolnitve programa dela, ki se nanaša na izvedbo omenjene razstave v višini preko 28.000 evrov, je ministrstvo prejelo v januarju 2023, marca pa je bilo s strani novega vodstva Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije zaprošeno, da strokovna komisija ponovno obravnava vlogo, poslano januarja 2023. Strokovna komisija je zato v skladu z uveljavljeno prakso predlog dodatno obravnavala in ga ni predlagala v financiranje iz državnih sredstev v letu 2023. Za projekt je komisija muzeju predlagala korenito dopolnitev vsebin razstave v smislu celovitega muzeološkega projekta, ki zahteva dodatno delo.«

Pripravljavcem razstave o Macesnovi gorici – vsi po vrsti so vrhunski strokovnjaki in avtorji številnih odmevnih razstav, če omenimo dr. Jožeta Dežmana in dr. Moniko Kokalj Kočevar – strokovna komisija pripisuje hude pomanjkljivosti. Upravičeno?

Odgovor ministrstva dejansko povzema stališče strokovne komisije za področje premične dediščine. Komisijo sestavljajo dr. Marjeta Ciglenečki (predsednica), Tina Fortič Jakopič, Jana Puhar, dr. Cvetka Požar in dr. Blaž Vurnik. Iz odločanja o tej zadevi sta bila izločena Blaž Vurnik in Tina Fortič Jakopič.

Argumentacija komisije se namreč glasi: »Komisija po pregledu scenarija za razstavo ugotavlja, da predlogu razstavnega projekta manjka muzeološka interpretacija, ki bi bila zavestno usmerjena k cilju spodbujanja etično moralnega premisleka in družbenega dialoga. Skozi interdisciplinarnost, večperspektivnost, vključevanje različnih stališč in osebnih zgodb z namenom spodbujanja človečnosti in empatije je mogoče razstavo in spremljevalne programe odpreti tudi za širše občinstvo – družine in učence tretje triade osnovne šole. Predvidena znanstvena publikacija tudi v dopolnjeni vlogi ni predstavljena v skladu z navodili razpisne dokumentacije. Komisija meni, da mora razstavo spremljati publikacija tipa razstavni katalog, ki naj izide ob odprtju razstave. Katalog naj bo prilagojen širši javnosti z jasnim ciljem vzpostavljanja dediščinskega dialoga in kritičnega družbenega razmisleka. Pedagoško/andragoške programe je potrebno dodelati z ustreznim interdisciplinarnim pristopom, da se ogled razstave na primeren način lahko omogočili širši ciljni publiki.«

Na podlagi takega stališča je zato komisija oblikovala zaključni sklep: »Iz zapisanega je razvidno, da komisija muzeju predlaga korenito dopolnitev vsebin razstave v smislu celovitega muzeološkega projekta, za kar je potrebno dodatno delo na projektu. V letu 2023 se projekt zato ne podpre iz sredstev državnega proračuna.«

Pripravljavcem razstave o Macesnovi gorici – vsi po vrsti so vrhunski strokovnjaki in avtorji številnih odmevnih razstav, če omenimo dr. Jožeta Dežmana in dr. Moniko Kokalj Kočevar – strokovna komisija torej pripisuje hude pomanjkljivosti. Upravičeno? Za komentar takšnega stališča se bomo seveda obrnili tudi na pripravljavce (začasno?) blokirane razstave. Dopis ministrstva za kulturo, s katerim so Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije sporočili, da razstava o Macesnovi gorici v letu 2023 ne bo financirana, objavljamo v celoti.

MuZXX_projekt_dopis.pdf

Nalaganje
Nazaj na vrh