Prvo berilo: Ponižni je velik pred Bogom, Sir 3,17–18.20.28–29;
Ps 68;
drugo berilo: Kristjani smo Bogu blizu, Heb 12,18–19.22–24

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14,1.7–14)

Ko je Jezus v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali. Ko je videl, kako si izbirajo prve sedeže, je povabljenim povedal priliko. Govoril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: 'Daj prostor temu!' Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: 'Prijatelj, pomakni se više!' Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Tistemu, ki ga je povabil, pa je govoril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.« 

Video razlaga za otroke

Bog ne more biti nadut

Piše: p. Primož Jakop

Ko je v devetem stoletju na področju današnje Kambodže kmerski voditelj Jayavarman II. po stoletjih delitev poskusil Kmere zopet združiti v en narod, se je poslužil briljantne domislice. Iz Indije je dal pripeljati budističnega svečenika, ki naj bi poznal skrivnosten obred, s katerim je lahko Jayavarmana vzpostavil ne samo kot človeškega kralja, temveč kar kot božanstvo, kot kralja-boga. Kakšen natančno je bil ta obred, ni ohranjeno, je pa v zgodovinskih virih zelo jasno zapisano, da je imelo to dejanje velik vpliv ne samo na njegove rojake, temveč tudi na njegove nasprotnike. Ti so namreč ob misli, da pred seboj nimajo več samo človeškega nasprotnika, temveč pravo božanstvo, hitro opustili misel na boj in začeli iskati možnost, da se s pogajanji in darovi izognejo popolnemu porazu.

»Tudi mi si še danes Boga najraje predstavljamo kot vsemogočnega kralja, ki je nad vsemi, in potem tej svoji predstavi o Bogu žrtvujemo vse tiste ljudi, ki so nam na poti, ko mu želimo postati podobni.« FOTO: Tatjana Splichal

Zgodba o Jayavarmanu II. in njegovem vzponu lahko brez veliko napora zazveni tudi nam. Še danes je videti, da smo pred dobro propagando velikokrat kar nemočni in da se pred dobro reklamo težko umaknemo. Tudi mi si še danes Boga najraje predstavljamo kot vsemogočnega kralja, ki je nad vsemi, in potem tej svoji predstavi o Bogu žrtvujemo vse tiste ljudi, ki so nam na poti, ko mu želimo postati podobni. Zato Jezus v današnjem odlomku še dodatno vztraja pri drži ponižnosti, ki naj vodi njegove učence. Ta nepopularna drža namreč zaznamuje njega in jo sam predstavlja kot temeljno držo Boga. Bog, ki se razodeva kot ljubezen, ne more biti nadut in brezobziren, zato se nam v Jezusu razodene kot ponižen. Apostol Pavel zapiše, da čeprav je bil Jezus Božji Sin, »se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem« (Flp 2,7). V naslednji vrstici uporabi celo isti izraz kot Jezus: Jezus »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8).

Jezus nas vabi, da hodimo za njim, z njim na njegov način.

Sprejeti Boga, kakršen je

Zdaj nas Jezus vabi, da hodimo za njim, z njim na njegov način. Skušnjava, da bi krščanstvo živeli po načelih tega sveta ali da bi si za prihod nebeškega kraljestva prizadevali po naše, po človeško, namreč nikoli ne počiva. Sprejeti Jezusa, ubogega in ponižnega Maziljenca, je težko tako za apostole (spomnimo se Petra, ki mu Jezus reče »Satan«, ker razmišlja po človeško, ali Juda, ki je razočaran nad Jezusovo krotkostjo) kot za nas.

Da bi zmogli sprejemati Boga takšnega, kot se nam razodeva sam, in z Marijo zaupati, da se on vedno ozira tudi na našo »nizkost« (Lk 1,48), ob tem pa opuščati vse predstave, ki nas pri tem ovirajo!