Prvo berilo: Preroka Jeremija ne poslušajo vsi, Jer 38,4–6.8–10;
Ps 40;
drugo berilo: Potrpežljiva vztrajnost je vsem potrebna, Heb 12,1–4

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,49–53)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni! Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Video razlaga za otroke

Mir, ki ga prinaša resnica

Piše: p. Primož Jakop

Od sobrata sem slišal zgodbo o zakonskem paru, kjer je mož eno od življenjskih spoznanj ubesedil takole: »Raje imam mir, kot pa, da imam prav.« Prepričan sem, da je bila misel izrečena v bolj sproščenem, šaljivem tonu, ko je bilo kdaj govora o tem, kaj vse je potrebno, da zakonski odnos deluje in uspeva na dolgi rok. Misel je zanimiva tudi zato, ker vsi poznamo trenutke, ko se zdi bolj smiselno, da se za ljubi mir odpovemo svojemu prav in da bomo lažje prenesli odpoved sebi kot pa spor.

»Ko se redovnica, redovnik ali duhovnik odločijo za hojo za Kristusom v posvečenem življenju, pomeni to odpoved poroki in družinskemu življenju.« FOTO: Župnija Dravlje

A današnji evangeljski odlomek nam prinaša Jezusove besede, ki nas opominjajo, da ima tudi te vrste razmišljanje svoje meje. Bolj kot mir je pomembna resnica in trajnega miru ne more biti brez pravičnosti. Za to, da se resnica razodene in da se prepozna krivica, pa mora prej priti tudi do razdeljenosti. Običajno nas je tega strah, zlasti kadar se moramo za resnico postaviti tam in takrat, kjer je očitno, da bomo zato izgubili svoj položaj, svoje udobje in ugodje, morda tudi ugled in dober glas. Na različnih mestih Jezus opozarja, da bomo težko hodili za njim, če ne bo on za nas na prvem mestu, pomembnejši od vseh drugih odnosov (prim. Lk 14,26sl.). V času, ko pri nas ni ravno popularno biti kristjan, kaj šele katoličan, se zdi včasih, da je »za ljubi mir« bolje, če se odpovem temu, da bi se pred malico v šoli ali v službi odkrito pokrižal, da bi koga opozoril na opravljanje ali celo klevetanje, da bi se morda izpostavil in poudaril svoje prepričanje v svetost življenja od spočetja do smrti …

Odločitev za nekaj vedno prinese s seboj stisko ločitve, ki v nas povzroča nemir, zato Jezus nenehoma poudarja, naj se ne bojimo in naj se ne vdamo skrbi.

Iz ljubezni do ločitve in odločitev

Ta razdeljenost, ki ruši mir in razumevanje med nami, se zdi slaba in v nasprotju z Božjo voljo, vendar Jezus poudarja, da hoja za njim zahteva našo odločitev – in sama beseda »odločitev« sporoča, da gre ob tem, da nečemu ali nekomu rečemo »da«, pri tem dejanju samodejno tudi za »ločitev-od« vsega in vseh drugih. Ko se mož in žena odločita drug za drugega, se ob tem odpovesta vsem ostalim potencialnim partnerjem; ko se redovnica, redovnik ali duhovnik odločijo za hojo za Kristusom v posvečenem življenju, pomeni to odpoved poroki in družinskemu življenju. Ko se Jezus odloči, da bo iz ljubezni do nas postal človek, se odpove svoji božanski neumrljivosti. Odločitev za nekaj vedno prinese s seboj stisko ločitve, ki v nas povzroča nemir, zato Jezus nenehoma poudarja, naj se ne bojimo in naj se ne vdamo skrbi. Želi namreč, da bi razumeli, da je prišel, da bi lahko bil z nami tudi v trenutkih naše tesnobe, da bi jo lahko prešli in našli svobodo, ki edina prinaša resnični mir in edinost med ljudmi.