Z razstavo, katere avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, se pridružujejo projektu Barok v Sloveniji, ki ga je zasnoval prof. dr. Matej Klemenčič.

Žlahtnih 23 let opatovanja

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so se odločili predstaviti življenje in delo stiškega opata Jakoba Reinprechta. Pomemben cerkveni dostojanstvenik zgodnjega 17. stoletja, ki je na Kranjskem utiral pot baročni umetnosti, je samostan triindvajset let (1603–1626) »vodil s srečno roko«, kakor je dal sam zapisati na svoj nagrobnik, ki ga lahko občudujemo v stiški baziliki.

Aktualni stiški opat p. Maksimilijan File, stiški župnik p. Branko Petauer, direktorica MKS mag. Nataša Polajnar Frelih, pobudnik projekta Barok v Sloveniji dr. Matej Klemenčič, Ana Modic, ki je diplomirala na temo opata Reinprechta, in soavtorica razstave v Narodni galeriji dr. Katra Meke. FOTO: T. P. J.

Stiški kronist Pavel Pucelj je v kroniki Idiograophia (1719) Reinprechta, pod katerim je stiška opatija doživela nov razcvet, označil za dragulj opatov, ščit opatije, varstvo vere, steber Cerkve, strelo krivovercev, temelj samostana, hladilo trpljenja, pomoč revnih, tolažbo duhovnikov.

Minoritski brat in skladatelj Gabriello Puliti je stiškemu opatu posvetil večernice – zbirko večernih psalmov op. 13.

 Eden od napisnih trakov s citati cerkvenih očetov v sobi v drugem nadstropju Lavrencijeve utrdbe, ki so nastali v času opata Reinprechta. FOTO: T. P. J.Polihistor Janez Vajkard Valvasor pa ga v VIII. knjigi Slave vojvodine Kranjske hvali kot odličnega graditelja in podpornika učeče se mladine na ljubljanskih šolah, ki je ob sodobnikih ljubljanskem škofu Tomažu Hrenu in bistriškem priorju Avguštinu Brentiusu sodil v tisto vrsto mož, ki so si v času protireformacije prizadevali za duhovno in umetnostno obnovo v svoji domovini, kakor lahko preberemo v slikovno in vsebinsko bogatem katalogu razstave.

Ob razstavi so v Muzeju krščanstva na Slovenskem izdali zanimiv in poučen katalog avtorice Nataše Polajnar Frelih. FOTO: arhiv MKS

Duhovni, pastoralni in gospodarski razcvet

Jakob in njegov brat Jurij, poznejši opat cistercijanskega samostana v Vetrinju na Koroškem, sta izhajala iz železarske družine v Innerbergu (danes Eisenerz) na avstrijskem Štajerskem, kjer sta oba vstopila v cisterco Rein pri Gradcu – matični samostan stiškega samostana. 

Pomemben cerkveni dostojanstvenik, ki je na Kranjskem utiral pot baročni umetnosti, je samostan je triindvajset let (1603–1626) »vodil s srečno roko«.

Po večnih zaobljubah je bil Jakob najprej za krajši čas imenovan za opata v Kostanjevici na Krki, 14. aprila 1603 pa za opata v Stični, kjer je takrat živelo sedem menihov.

 Grb stiškega samostana v trikotnem zaključku kamnitega portala v Stari prelaturi. FOTO: T. P. J. 

Jakob Reinprecht se je kot opat najprej posvetil obnovi duhovnega življenja v samostanu – že pet let po njegovem prihodu je število redovnikov naraslo na enajst, leta 1616 pa na petnajst in ducat kandidatov –, ob tem pa tudi skrbi za pastoralno delo in prenovi stiške cerkve ter njenih podružnic, saj je bil tudi gospodarsko uspešen: povečal je samostansko posest in s tem letne dohodke samostana.

Izvirne baročne poslikave v enem od prostorov stiškega samostana, kjer zdaj domuje Muzej krščanstva na Slovenskem. FOTO: T. P. J.

Že kmalu se je lotil prenove oziroma dokončanja Stare prelature, ki je 1606 postala gospodarsko, upravno in reprezentančno središče stiškega samostana. Reinprecht je dal v njej urediti opatovo pisarno, kapelo, prostor za arhiv in sobe za goste.

Grb opata Reinprechta nad vrati, ki vodijo v drugo nadstropje Stare prelature. FOTO: T. P. J. 

Arhitekturni podvigi, naročila kiparskih del in liturgične opreme

Reinprechtova zapuščina, ki jo današnji obiskovalec stiškega samostana verjetno najprej opazi, pa je njegova predelava srednjeveškega vhoda v samostan ob potoku, ki ga je dal leta 1620 okrasiti s štukaturami.

Leseni kipi oltarja sv. Ane iz podružnične cerkve sv. Nikolaja, ki jo je dal opat Reinprecht prezidati in opremiti z novimi oltarji. FOTO: T. P. J. 

Na »najstarejših ohranjenih dekorativnih štukaturah na slovenskih tleh in prvem primeru figuralnih štukatur pri nas,« kakor je povedala avtorica razstave, je (doslej) neznani štukater upodobil Postavljanje križa, Križanje, Poslednjo sodbo in Jeruzalem, na obok pa postavil štiri cerkvene učitelje – in grb opata Jakoba.

Tlakovec opata Reinprechta z njegovim grbom in letnico 1611. FOTO: T. P. J. 

Z obsežno arhitekturno prenovo je opat barokiziral nekdanjo romansko baziliko. Triladijski stavbi iz 12. stoletja je dal odstraniti lesen strop in jo obokati. Celotno cerkev je dal prekriti z novo dvokapno streho, s čimer so zakrili svetlobno nadstropje glavne ladje romanske bazilike. Cerkveni stavbi je dodal kapelo sv. Alojzija, pevsko emporo in malo zakristijo. Prenova je bila dokončana leta 1622.

Tudi preprost lesen strop sobe v Stari prelaturi je še originalen iz časa opata Reinprechta. FOTO: T. P. J. 

Grb kot ponosen podpis pod svoje delo

Edinstvena je tudi osmerokotna stiška vrtna uta, edina ohranjena tovrstna stavba na Slovenskem. Stiški paviljon je nastal kmalu po končanju velikih gradbenih del na samostanski cerkvi. 

Janez Vajkard Valvasor ga v Slavi vojvodine Kranjske hvali kot odličnega graditelja in podpornika učeče se mladine na ljubljanskih šolah.

Tudi tu je dodal svoj podpis v obliki grba s tremi lilijami in črkami PDIAS (Posuit Dominus Iacobus Abbas Siticensis), ki sporočajo, da »je dal ta paviljon postaviti stiški opat gospod Jakob«. Podjetni opat je preuredil in prezidal tudi številne cerkve pod stiško jurisdikcijo, med drugim je pozidal cerkev Marijinega rojstva na Trški gori.

Barok najprej povezujemo z značilnimi upodobitvami angelčkov. FOTO: T. P. J.

Številne prenove in pozidave izpričujejo njegovo poznavanje tridentinskih smernic, umetnostni okus ter odprtost za sodobne arhitekturne rešitve. Naročal je poslikave, kamnite in lesene plastike ter liturgične predmete – več kelihov, bogato opravo, mitre in pastorale. 

Reinprecht se je kot opat najprej posvetil obnovi duhovnega življenja v samostanu, ob tem pa tudi skrbi za pastoralno delo in prenovi stiške cerkve ter njenih podružnic.

Dragocenih mašnih plaščev, kot jih ni bilo mogoče videti drugod, naj bi bilo po poročanju kronista Pavla Puclja skoraj toliko kot cerkvenih oltarjev; vsak plašč je imel upodobljen opatov grb, ime in letnico. Žal se te dragocenosti niso ohranile, razen dveh kelihov, ki ju uvrščajo v Reinprechtov čas.

Baročne so tudi bogat kasetiran strop in stenske poslikave slavnostne dvorane v Stari prelaturi. FOTO: T. P. J.

Ohranile pa so se večernice – zbirka večernih psalmov op. 13 –, ki jih je stiškemu opatu posvetil minoritski brat in skladatelj Gabriello Puliti, Toskanec po rodu, ki je v Kopru dobro desetletje deloval kot stolni organist.

Zanimivo dogajanje v okviru projekta Barok v Sloveniji

O številnih podobnih povezavah in razcvetu bogate baročne ustvarjalnosti na slovenskih tleh se letos na različnih krajih – in situ tudi v Stični, v Muzeju krščanstva na Slovenskem – poučimo v okviru projekta Barok na Slovenskem.

Avtorica stiške razstave o opatu Reinprechtu mag. Nataša Polajnar Frelih in pobudnik projekta Barok v Sloveniji ter soavtor razstave v Narodni galeriji dr. Matej Klemenčič. FOTO: T. P. J.

Podvig, ki dobrih šestdeset let po tematsko podobni razstavi baročno umetnost v Sloveniji osvetljuje v luči novih umetnostnozgodovinskih raziskav in pristopov, je povezal številne strokovne in izobraževalne ustanove. 

Obisk razstave o opatu Reinprechtu lahko povežete s svetoletnim romanjem v stiško baziliko.

Osrednje razstave o baročni umetnosti na Slovenskem so v letu 2025 na ogled v Narodni galeriji (Slikarstvo in kiparstvo), Narodnem muzeju Slovenije (Arhitektura in uporabna umetnost) in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (Uršulinska cerkev in modernizem) v Ljubljani, projektu Barok v Sloveniji, pri katerem sodelujejo strokovnjaki z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, pa se pridružujejo tudi Muzej krščanstva na Slovenskem (Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik baročnih umetnin), Muzej in galerije mesta Ljubljana (Freske z dvorca Križ pri Komendi), Loški muzej Škofja Loka (Sakralna dediščina povezuje in bogati), Posavski muzej Brežice in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš.

Zahvala direktorice MKS p. Branku Petauerju, ki je za razstavo in katalog prispeval številne fotografije. FOTO: T. P. J.

Z razstavami, simpoziji, ekskurzijami, predavanji vsak na svoj način širijo znanje o baročnem obdobju, ki je močno zaznamovalo evropski kulturni prostor v 17. in 18. stoletju.

Muzej krščanstva v Stični vabi

Razstavo o opatu Reinprechtu, v Muzeju krščanstva na Slovenskem je na ogled do 16. novembra, spremlja andragoški in pedagoški program, obogatili pa so jo tudi z didaktičnimi igračami z baročnimi motivi za najmlajše obiskovalce. V neposredni bližini Ljubljane je v poletnih mesecih na ogled v prijetnem hladu samostanskih zidov. Obisk razstave pa lahko združite z izletom po kateri od pohodniških poti, ki so urejene v okviru projekta Cisterscapes.

Obisk Muzeja krščanstva na Slovenskem in ogled razstave o opatu Reinprechtu lahko povežete s svetoletnim romanjem v stiško baziliko. FOTO: Branko Petauer