Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Razstava pirhov in križevega pota

Za vas piše:
David Ahačič
Objava: 11. 04. 2017 / 10:57
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:35
Ustavi predvajanje Nalaganje

Razstava pirhov in križevega pota

Založba Družina je izdala brošuro Križevi poti slovenskih pokrajin, ki spremlja razstavo pirhov in križevega pota v Veržeju.

Založba Družina je v velikem tednu izdala brošuro Križevi poti slovenskih pokrajin, ki kot zbornik spremlja tudi 9. razstavo pirhov slovenskih pokrajin in križevega pota v Centru Duo v Veržeju.

Pri velikonočni razstavi pirhov, ki so jo odprli v petek, 7. aprila, z omenjenim centrom uspešno sodelujejo Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, Občina Veržej, Pomurski muzej Murska Sobota in Terme Banovci. Na razstavi pirhov sodeluje 24 šolskih in vrtčevskih skupin s področja SV Slovenije in 30 posameznikov društev iz celotne Slovenije, skupaj je razstavljenih blizu 700 pirhov.

V osrednjem razstavnem prostoru je postavljen križev pot akademske kiparke Dragice Čadež, na ogled pa so tudi posamezne postaje nekaterih skozi zgodovino zaznamovanih križevih potov, npr. križev pot, ki so ga izdelali ter uporabljali slovenski begunci v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem med letoma 1945 in 1950.


Škof Peter Štumf, Peter Pučnik, predstojnik Marianuma, in salezijanski inšpektor Janez Potočnik

V letošnjem velikonočnem zborniku 9 avtorjev iz slovenskih muzejev in institucij iz zamejstva z urednico Jelko Pšajd na 50. straneh raziskuje ter opisuje križeve pote; njihov pomen za vernike, pa tudi kot simbolni pomen našega življenja. Kako pomembni so križevi poti v nacionalnem pomenu, nam pove sklepna misel Veronike Olip iz avstrijske Koroške: »Temu lahko dodam, da najstarejši slovenski napisi na križevih potih, ki so se ohranili do današnjih dni, niso bili le med prvimi javnimi napisi v naših krajih, ampak so zdaj – vsaj v bolj ponemčenih krajih – tudi zadnji javni napisi v slovenščini. S tem so postale neme priče svojevrstnemu križevemu potu slovenskega življa na Koroškem, ki ga je 20. stoletje zdesetkalo in se je v nekaterih krajih, ki nimajo slovenskega križevega pota, za njimi že izgubila zadnja sled.«

Letošnje sodelavke in sodelavci iz muzejev, kulturnih institucij (in župnij) so: Bojan Knific iz Tržiškega muzeja, Veronika Olip iz Slovensko narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca, Marija Kozar iz Porabja, Mateja Huber iz Pomurskega Muzeja Murska Sobota, Anita Matkovič iz Bele Krajine, Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Lucija Zorenč iz Kozjanskega parka, Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje, Anton Berčan iz Ribnice.

Uvodnik je napisal Peter Pučnik, jezikovno ga je pregledal Ivan Kuhar, oblikoval Edvin Nepužlan, izdala pa založba Družina.

9. razstava pirhov slovenskih pokrajin in križevega pota je na ogled od 7. aprila do 2. maja 2017, v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej. V času od 7. 4.–17. 4. 2017 vsak dan od 9.00 do 17.00 ure, po velikonočnem ponedeljku, v delovnem času Centra DUO (pon-pet: 9.-15. ure, sob: 9-12. ure), za skupine tudi po dogovoru.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh