Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Razstava v Stični: »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«.

Za vas piše:
Jože Potrpin
Objava: 16. 05. 2025 / 14:49
Oznake: Dogodek, Kultura
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 20.05.2025 / 11:39
Ustavi predvajanje Nalaganje
Razstava v Stični: »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«.
Direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih. FOTO: Jože Potrpin

Razstava v Stični: »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«.

V četrtek, 15. maja, so v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični odprli gostujočo razstavo »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«.

Na štirih panojih je predstavljena zgodovina avstro-ogrske vojaške poljske bolnišnice – Feldspital 808, ki je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku prve svetovne vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. 

FOTO: Jože Potrpin

Kot bolnišnica VIII. Korpusa je delovala v Škrbini, Štanjelu, aprila 1917 pa je bila prestavljena in začela delovati v Kosoveljah na Krasu. Pri oskrbi bolnikov je imel pomembno vlogo tudi Suvereni vojaški malteški red v Republiki Sloveniji. 

FOTO: Jože Potrpin

Osrednji objekt bolnišnice v Kosoveljah je bila imenitna kapela, ki jo je zasnoval češki arhitekt. Medtem, ko so bolnišnične barake po koncu prve svetovne vojne odstranili, je kapela še desetletja spominjala na vojno dogajanje in je bila podrta šele po drugi svetovni vojni. Osrednji predmet razstave je tako izjemno natančno izdelana maketa kapele, ki jo je v merilu 1:10 naredil Franci Pogačar iz Ljubljane. Po srečnem naključju je namreč Marko Mohorčič iz Sežane, zbiralec zgodovinskih fotografij in razglednic, leta 2011 v Nemčiji odkril album fotografij enega od častnikov, ki so službovali v Feldspitalu 808, in sicer na vseh lokacijah jugozahodne fronte, kjer je deloval. 

FOTO: Simon Avsec

Z nakupom albuma je Marko Mohorčič v Slovenijo pripeljal izjemno dragocen zgodovinski vir, ki daje vpogled v delovanje sanitetnih ustanov avstro-ogrske armade na soški fronti, ki je nenazadnje tudi omogočal izdelavo načrta ter makete kapele.

FOTO: Jože Potrpin

Razstava v Stični je postavljena v okviru obeleževanja 110-letnice začetka soške fronte. Cilj razstave Parka vojaške zgodovine Pivka je ohranjanje zgodovinskega spomina na skrb za ranjene in bolne vojake na soškem bojišču na primeru vojaške poljske bolnišnice Feldspital 808 ter ozaveščanje javnosti o vlogi in pomenu humanitarne dejavnosti v vojnem času. 

Razstava razkriva tudi humanitarno dejavnost Suverenega vojaškega malteškega reda, ki ga v Muzeju krščanstva na Slovenskem predstavljajo na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem.

Hugh Malim, svetovalec veleposlaništva Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji med nagovorom. FOTO: Jože Potrpin

Razstavo Feldšpital 808 je odprl s slavnostnim nagovorom Hugh Malim, svetovalec veleposlaništva Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji. Zgodovinski spomin na avstro-ogrsko vojaško poljsko bolnišnico Feldspital 808 je oživil direktor Parka vojaške zgodovine Pivka mag. Janko Boštjančič, o kapeli je spregovoril tudi dr. Damjan Prelovšek. 

Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič. FOTO: Jože Potrpin

Moderator večera je bila mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, narodne, domoljubne pesmi so zapeli in zaigrali Fantje s Krasa. Kot pa je posebej poudaril in svoj nagovor sklenil direktor Boštjančič, »naša sveta dolžnost je namreč spominjati se; preprosto ne smemo, nimamo pravice pozabiti. 

FOTO: Jože Potrpin

Ob vsem nesmislu vojne je prav spominjanje, oživitev zgodovinskega spomina nekaj, kar vsaj nekoliko osmisli to neskončno trpljenje. Kri fantov in mož, prelita na Rombonu, Mrzlem vrhu, Sabotinu, Škabrijelu, Doberdobu ali kjer koli drugje, in solze njihovih mater, žena, deklet, otrok, niso tekle povsem zaman, če se tega po stodesetih letih spomnimo, če to zgodbo zapišemo, objavimo, prikažemo v muzejski razstavi. Kajti s tem, pa naj se tega zavedamo ali ne, pričujemo o pomenu in veličini miru. In verjemite mi, da je to v teh dneh silno pomembno, da je to naš skromen prispevek, naš klic k zaustavitvi vojn in k miru v svetu.«

Nalaganje
Nazaj na vrh