Omenjeni interventni zakon je za zdravnike in zobozdravnike do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, in sicer do 63. razreda. Ustavno sodišče je izjavi, v kateri utemeljuje razveljavitev omenjenega člena, med drugim ocenilo, da izpodbijana določba, ki posega v temelje enotnega plačnega sistema, ni nujen ukrep za odpravljanje posledic epidemije covida-19. Za odločbo je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva sta bila proti.

Odklonilni ločeni mnenji sta podala sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič. Več o tem na dnu članka.

Kdo je vložil pobudo za oceno ustavnosti?

Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak in Peter Majcen, spominja STA.

Omenjena peterica je menila, da je bil v postopku sprejemanja zakona kršen 90. člen ustave o zakonodajnem referendumu, ker da izpodbijani člen interventnega zakona ne pomeni nujnega ukrepa, ki bi bil povezan z odpravo posledic covida-19 in zato ne spada v materijo interventnega zakona. Državni zbor zato po njihovem mnenju ne bi smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma glede sporne določbe.

US: covid-19 pomeni naravno nesrečo

Po ugotovitvi ustavnega sodišča množičen pojav covida-19, tudi če uradno ni razglašena epidemija, pomeni naravno nesrečo. To pomeni, da interventni zakon, ki predstavlja zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic covida-19, spada med izjeme, za katere po 90. členu ustave ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma.

Vendar pa izpodbijana določba, ki bi posegla v zakon o sistemu plač v javnem sektorju z zvišanjem plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike ter s tem posegla v temelje enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev in porušila postavljena razmera, po oceni ustavnih sodnikov ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19.

Zavrnitev navedb državnega zbora in vlade

Ustavno sodišče je hkrati zavrnilo navedbe državnega zbora in vlade, da sta škodljivi posledici covida-19 tudi zmanjševanje števila zdravnikov in da naj bi se z izpodbijanim ukrepom pomagalo predvsem mladim zdravnikom.

Ugotovilo je, da tako odhajanje oz. pomanjkanje zdravnikov kot nizke plače mladih zdravnikov očitno niso povezani z množičnim pojavom covida-19, temveč »so posledica že dalj časa trajajočega nezadovoljstva zdravnikov s plačnim sistemom in drugimi pogoji dela, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta politika izobraževanja zdravnikov, omogočanje specializacij itd,« je zapisano v odločitvi ustavnega sodišča.

Zadržanje pred dvema meseca

Ustavni sodniki so pred dvema mesecema izvajanje presojane določbe zadržali do končne odločitve, saj so ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice. A niso bili vsi ustavni sodniki istega mnenja. Ustavni sodnik Klemen Jaklič je že februarja glasoval proti začasnemu zadržanju enoletnega povišanja zdravniških plač.

»Plače v tem sektorju so eden od pomembnih mehanizmov, s katerim izvršna in zakonodajna veja oblasti lahko vplivata na raven zagotavljanja pravice ljudi do varovanja njihovega življenja in zdravja. To je pomembno v vseh okoliščinah, posebej pa ob podhranjenosti zdravstvenega sistema in še toliko bolj v času zdravstvene krize. Vtikanje sodstva v socialno-zdravstveno politiko katerekoli izvoljene politične večine, ki sicer deluje zakonito in znotraj okvira svobodne demokratične družbe, je tuje demokratični ustavni ureditvi,« je med drugim zapisal februarja.