Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Redovno življenje in kulture: posledice za naše življenje in naše poslanstvo«

Za vas piše:
s. Hermina Nemšak
Objava: 30. 04. 2026 / 07:21
Oznake: Redovnica
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 04.05.2026 / 09:40
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Redovno življenje in kulture: posledice za naše življenje in naše poslanstvo«
Generalna skupščina Zveze evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov je tokrat potekala na Hrvaškem. FOTO: Arhiv UCESM

»Redovno življenje in kulture: posledice za naše življenje in naše poslanstvo«

Pod tem geslom je od 20. do 25. aprila potekala 22. generalna skupščina UCESM (Zveza evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov), tokrat v Mariji Bistrici, znanem romarskem kraju Marije na Hrvaškem. Organizacijo je prevzela Konferenca redovnikov in redovnic na Hrvaškem. Zastopanih je bilo 24 konferenc iz 20 držav.

V UCESM je povezanih 38 konferenc. S strani Konference redovnih ustanov Slovenije sta se srečanja udeležila p. Miran Žvanut in s. Hermina Nemšak. Spričo toplega sprejema s strani organizatorjev – članov izvršilnega odbora UCESM ter članov hrvaške konference – je bilo videti, kot bi prišli skupaj sami »stari znanci«. Kot bi se ob vsej raznolikosti jezikov, krajev in karizem hipoma in samodejno razodelo, da pripadamo eni samo veliki družini »Gospodovih«. In tako skozi ves teden: pri zavzetih pogovorih, izmenjavi in odločanju, v sproščenem klepetu pri obedih in med odmori ter še na poseben način pri vsakodnevni evharistiji, ki smo jo obhajali v angleščini in italijanščini, kdaj pa tudi malo mešano.

Ogled Marijinega svetišča v Mariji Bistrici. FOTO: Arhiv UCESM

Že prvi večer je udeležence pozdravila in nagovorila predsednica Hrvaške redovne konference (HRK) s. Lidija Bernardica Matijević in podala kratek pregled dela Hrvaške konference redovnikov. Spomnila je, da Hrvaška konferenca redovnikov združuje 77 redovnih skupnosti na Hrvaškem, od katerih je 54 ženskih in 23 moških. Skupno število redovnikov na Hrvaškem je 3222 (2395 redovnic in 827 redovnikov). Kot enega največjih izzivov je navedla številčni upad (v zadnjih desetih letih se je število redovnikov zmanjšalo za skoraj 1000) in nezmožnost ohranitve vseh dejavnosti, ki so jih redovnice in redovniki opravljali do zdaj.

»Življenje redovnikov na Hrvaškem je danes zelo aktivno. Visoka starost redovnic ter majhno število novih poklicev otežujeta vsakdanje življenje. Kljub navedenim podatkom vsi apostolati poudarjajo zelo pomembno prisotnost redovnikov v cerkvenem in javnem življenju. Ta očitna potreba hrvaške družbe po naši prisotnosti in delu ustvarja pogoje za razmislek o prihodnosti. Spodbudo, ki jo prejemamo od ljudi, je treba razumeti in uporabiti, da se odzovemo na znamenja časa. Ni dobrih ali slabih časov, je le ta čas, v katerem živimo. Na nas je, da molimo in delamo, analiziramo in ustvarjamo s trdno vero in predanostjo Božji previdnosti.«

Obisk klaris v Mariji Bistrici. FOTO: Arhiv UCESM

Drugi dan smo zvečer redovniki in redovnice v skupnosti s karmeličankami molili večernice, po večerji pa nam je pater Vedran Jakić predstavil zgodovinske znamenitosti svetišča Marije Bistriške. Generalne skupščine se je udeležila s. Simona Brambilla, prefektinja Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja in na kratko predstavila dikasterij ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja ter nas spodbudila naj bo pri našem oznanjevanju srce in z nami razmišljala ob odlomku iz evangelija po Luku 10,1-12.

Prefektinja s. Simona Brambilla. FOTO: Arhiv UCESM

V jedru srečanja smo prisluhnili obveznim poročilom – predsednika UCESM (p. Janis Melnikovs), generalnega tajništva (s. Marjolein Bruinen) in finančnemu poročilu (Erik de Sutter), nato pa so nas skozi celoten program bogatila razna predavanja.

  •  Pater dr. Hans Zollner (nemški teolog, psiholog in psihoterapevt ter vodilni strokovnjak na področju preprečevanja spolnih zlorab in varovanja človekovega dostojanstva v Katoliški cerkvi) je imel predavanje na temo »Kultura zaščite v naših (pogosto majhnih) skupnostih«. Varovanje je predstavil kot način polnega življenja po evangeliju – in s tem naše poslanstvo, pa tudi merilo, po katerem nas sodijo. Vendar pa se Cerkev še vedno prepogosto neprimerno spopada z zločini iz preteklosti in slabostmi sedanjosti. Še bolj pa bi moralo varovanje postati sestavni del življenja po naših zaobljubah in poslanstvu – ne le del protokolov in smernic.

P. dr. Hans Zollner med predavanjem. FOTO: Arhiv UCESM

  •  »Digitalni svet« je bila tema, ki jo je v svojem govoru obravnaval p. Lluís Oviedo (redni profesor teološke antropologije na Papeški univerzi Antonianum v Rimu in temeljne teologije na Teološkem inštitutu v Murciji v Španiji): to ni več le niz orodij, ampak je postal pravo okolje, ki oblikuje naš način mišljenja, naše odnose in naše redovno življenje. Stalni izziv bo živeti v tem digitalnem svetu brez strahu, a z zavestjo, ter ohranjati pravo ravnovesje. Redovno življenje se mora zato prilagoditi, hkrati pa ohraniti svoj bistveni pomen in povezavo s transcendenco.
  • Peter Claver Narh nas je (misijonar Božje besede iz Gane. Od leta 2001 živi v Nemčiji. Leta 2018 je zaključil doktorski študij pastoralne psihologije) seznanil z medkulturnostjo v naših skupnostih. Opozoril nas je, da ne obstaja le en pogled na resnico in stvarnost, temveč različni, ki so odvisni od našega kulturnega ozadja. Vendar ni dovolj, da živimo drug ob drugem (multikulturalizem). Moramo se približevati medkulturnosti in si aktivno prizadevati za pristno skupnost. Ta odnos nam bo omogočil živeti »enotnost v raznolikosti« in tako postati pomembno znamenje v vse bolj polariziranem svetu.
  • Gospa Claire Jonard (rojena 1976 v Nivellesu v Belgiji, ki ima diplomo iz klasične filologije in je zaključila izobraževanje za pastoralno animatorko. Od leta 2008 je posvečena devica) je delila svoje izkušnje s pastoralnim delom z mladimi. Številne svetovne krize, krhkost človeške osebe, digitalno okolje in življenje v večkulturnem kontekstu so del njihove vsakdanje realnosti. Ker so prijateljstva za mlade ključnega pomena, je naš odgovor ustvarjanje prostorov in priložnosti, ki spodbujajo pristne odnose in jih s tem vodijo tudi k globljemu odnosu z Bogom.

Poleg teh štirih predavanj je spregovoril še p. Luis Manuel Suarez in je kot odgovorni za apostolat poklicev pri UCESM predstavil dosedanje aktivnosti; nadškof Gintaras Grušas, predsednik CCEE, ki nas je spodbujal, naj bomo misijonarji v naših evropskih državah: Ali je kruh življenja živ v nas ali je postal rutina? Ali smo še vedno tako goreči pri širjenju Dobre novice ali smo prešli na vzdrževanje?; Markus Ingenlath (izvršni direktor Renovabis-a), ki nam je predstavil delovanje in izzive Renovabisa. Predavanjem je sledil pogovor v jezikovnih skupinah ter skupne razprave.

V enem od večerov nam je folklorna skupina in tamburaši – otroci in odrasli – iz Marije Bistrice s glasbo, plesom in pesmijo pripravila prijeten večer.

Prav tako smo se v sredo popoldne odpravili na ogled dela mesta Zagreba z nekaterimi znamenitostmi, predvsem katedrale in se udeležili svete maše, ki jo je daroval pomožni škof Marko Kovač. »Ekskurzijo« pa smo zaključili z okusno večerjo v restavraciji.

Ob koncu tedna so nas čakali še potrditev prenovljenega statuta UCESM in izvolitev novega izvršilnega odbora, zbiranje predlogov za kraj in vsebino naslednje generalne skupščine ter sprejetje zaključne izjave o generalni skupščini, ki ga je pripravila trojica udeležencev z različnih koncev Evrope.

Na tej 22. generalni skupščini Zveze evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov (UCESM) so bili izvoljeni novi člani predsedstva in sicer: s. Angela de Fatima Coelho da Rocha iz Portugalske za predsednico, pater Miljenko Hontić za podpredsednika; sestra Alfonsa Karapata iz Ukrajine kot svetovalka in pater Jean-Pascal Lombart iz Francije kot svetovalec.

Prijetno vzdušje in odlična organizacija sta brez besed razodevala uglašeno ekipo, osebe, ki so bile hkrati prisotne in neopazne, ob pravem času na pravem mestu, v sproščenem izmenjavanju vlog povezovanja, vodenja in usmerjanja. Urnik je kljub bogato zastavljenemu programu tekel brez napetosti.

Nalaganje
Nazaj na vrh