Zgodba je znana in ima dolgo brado: liberalna politika si je skoraj 25 let prizadevala, da bi skozi zakon o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo v slovenski pravni red umestila tudi t. i. pravico do otroka, ki bi jo podelila samskim ženskam in ženskam v lezbičnih zvezah – torej v okoliščinah, ki nimajo medicinskih indikacij neplodnosti, temveč socialne.

(Aktivistična?) odločitev ustavnega sodišča

To vprašanje je bilo v preteklosti že predmet referendumskega odločanja, v katerem je prevladalo prepričanje, da umetno oplojevanje samskih in lezbičnih žensk ni v največjo otrokovo korist, a pritiski v to smer so se kljub temu nadaljevali z različnimi pobudniki, ki so trkali na vrata ustavnega sodišča. To je v sedanji izrazito v eno nazorsko stran nagnjeni sestavi oktobra 2024 sprejelo (aktivistično?) odločitev, da je zakonska ureditev, ki je naravnana na zdravljenje neplodnosti raznospolnih parov in ne omogoča umetnega oplojevanja samskih in lezbičnih žensk, neustavna, saj naj bi kršila pravico slednjih do »nediskriminatorne obravnave« pri uveljavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena ustave. Sodišče je državnemu zboru naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta.

Večina ustavnih sodnikov je, kot je razvidno iz danes objavljene odločitve, pritrdila stališču, da sporni zakon zgolj odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic.

»Povoženih« 6500 podpisov

Državni zbor je novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo po skrajšanem postopku sprejel junija poleti, v zakon pa vnesel rešitve, ki so po mnenju številnih kritikov presegale zahteve, kot jih je pred zakonodajalca postavilo ustavno sodišče; ena od takih točk je bila ukinitev prepovedi umetne oploditve ob hkratnem darovanju ženskih in moških spolnih celic. Tudi zato – razlogov pa je bilo še bistveno več – je bilo takoj po sprejemu zakona na pobudo koalicije Za otroke gre! sproženo zbiranje podpisov za razpis zavrnitvenega referenduma. V izredno kratkem času je bilo namesto 2500 potrebnih zbranih okoli 6500 podpisov.

Na to državljansko akcijo pa državni zbor ni odgovoril z določitvijo roka za zbiranje 40.000 overjenih podpisov, temveč s sklepom o nedopustnosti razpisa referenduma, češ da gre za materijo, ki ne more biti predmet državljanskega odločanja; 90. člen ustave namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati v nekaj izrecno naštetih primerih, med drugim o zakonih, ki »odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost«.

Večina ustavnih sodnikov vztraja pri svojem

Ker se pobudniki referenduma s parlamentarnim sklepom o nedopustnosti niso strinjali, so na ustavno sodišče vložili zahtevo za njegovo presojo (vlagatelja sta bila Aleš Primc in Apolonija Naglič). In pri tem niso bili uspešni. Večina ustavnih sodnikov je, kot je razvidno iz danes objavljene odločitve, pritrdila stališču, da sporni zakon zgolj odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in da na nobenem mestu ne izstopa iz okvira, ki ga je zakonodajalcu naložila lanska ustavno-sodna odločitev.

Ustavno sodišče je v svoji odločbi zapisalo, »da je v Republiki Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine«.

Hkratno darovanje spolnih celic »bistveno«

Če ostanemo pri hkratni uporabi darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic, ki jo na novo uvaja sporni zakon in je bila ena ključnih točk, na kateri so spodbijanje sklepa o nedopustnosti referenduma utemeljevali zagovorniki referenduma: večina na ustavnem sodišču je namreč prepričana, da črtanje te prepovedi pomeni odpravo diskriminacije na podlagi zakonskega stanu za neplodne samske ženske oziroma samske ženske s hudo dedno genetsko boleznijo v primerjavi z ženskami v raznospolnem paru, ki so neplodne ali imajo hudo dedno genetsko bolezen, vendar imajo plodnega partnerja, in tudi v primerjavi z neplodnimi ženskami v istospolnem paru, ki imajo plodno partnerko.

Odprava prepovedi hkratne uporabe darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic je bila torej, kot trdijo na ustavnem sodišču, neločljivo povezana z odločbo izpred leta dni, saj naj bi bila bistvenega pomena »za zagotavljanje pravice do nediskriminatorne obravnave pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok vseh žensk«.

O pravicah in demokratični večini

In še glede pomisleka predlagateljev referenduma, da je treba ob preurejanju temeljev družinskopravnih razmerij, kar sporni zakon prinaša zlasti z ukinjanje pravice otroka do očeta, upoštevati tudi večinska stališča državljank in državljanov, ki se lahko najbolje izrazijo na referendumu: ustavno sodišče je v svoji odločbi zapisalo, »da je v Republiki Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine«.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti trem; za nedopustnost referenduma so (ob izločeni sodnici Neži Kogovšek Šalamon) glasovali Rok Čeferin, Matej Accetto, Rajko Knez in Špelca Mežnar, proti so bili sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Opozorilo, ki ostaja veljavno

Kljub takšni odločitvi varuhov ustave ostaja veljavno opozorilo, ki so ga pred letom dni ob odločitvi ustavnega sodišča, po kateri so samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ubesedili slovenski škofje: »To odločitev razumemo kot nadaljnji korak k razgradnji ideala družine kot osnovnega gradnika naše družbe. Realnost življenja je, da niso vse družine le t. i. tradicionalne (oče, mati, otrok), vendar pa vnaprejšnje prikrajšanje otroka za rast in vzgojo ob podpori očeta in matere gotovo ni prava pot za našo družbo. Nova ureditev je zato le še en simptom družbe, ki v središče pozornosti in skrbi ne postavlja otroka, ampak želje in domnevne pravice odraslih.«

Pet ljudi, ki zasedajo funkcije ustavnih sodnikov, je več kot 1.700.000 ljudem odvzelo pravico, da odločajo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.

Odziv in poziv Aleša Primca

Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval pobudnik referenduma in presoje za oceno ustavnosti parlamentarnega odloka, ki ga prepoveduje, Aleš Primc: »Pet ljudi, ki zasedajo funkcije ustavnih sodnikov, je več kot 1.700.000 ljudem odvzelo pravico, da odločajo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta, in to kljub temu, da smo o tem odločali na treh družinskih referendumih, kjer je skupaj več kot 1.080.000 ljudi, odločilo, da otrok potrebuje mamo in očeta.«

Primc je ob tem poudaril, da vprašanje, ali otrok potrebuje mamo in očeta, »ni predvsem pravno vprašanje, in kljub temu večina na ustavnem sodišču ni upoštevala ugotovitev 30 znanstvenih študij, ki smo jih priložili naši ustavni pritožbi in vse po vrsti dokazujejo, da otrok potrebuje mamo in očeta«. Pobudnik referenduma se je zahvalil ustavnim sodnikom Jakliču, Svetliču in Šorliju, ki »so pritrdili našim argumentom, vendar jih je žal skupina petih brezvestnih ustavnih sodnic in sodnikov povozila«.

Aleš Primc je v svojem odzivu za javnost vse državljane, ki so nezadovoljni s to odločitvijo večine ustavnega sodišča, pozval, naj gredo množično na referendum v nedeljo, 23. novembra, in obkrožijo proti uveljavitvi zakona o medicinski pomoči pri samomoru bolnih in ostarelih.