Spomnimo: novelo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov OBMP upravičene tudi samske ženske, je Državni zbor sprejel v mandatu vlade dr. Janeza Drnovška aprila 2001. Vendar pa so junija istega leta, na zahtevo 34 poslancev opozicije, izvedli zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon prepričljivo zavrnili, saj jih je ob 35,66-odstotni udeležbi proti glasovalo kar 73,28 %.

Neuspešno na Ustavnem sodišču

Pozneje so vlogo za ustavno presojo zakona neuspešno vložili posameznica z diagnosticirano neplodnostjo (februarja 2013), skupina 38 poslancev iz vrst strank SD, PS, DeSUS in DL (marca 2013, vlagateljem je še pred ustavno presojo prenehal poslanski mandat) in skupina 61 poslancev iz SD, SMC, ZaAB, ZL in DeSUS (decembra 2014), a je njihovo zahtevo za presojo Ustavno sodišče zavrglo, češ da so imeli vlagatelji dovolj glasov, da bi lahko domnevne neustavnosti odpravili lastnoročno.

Leta 2020 še Levica ...

Oktobra 2020 pa je presojo ustavnosti zakona vnovič vložila Levica s prvopodpisanim Matejem Tašnerjem Vatovcem in s sopodpisniki iz strank SAB, SD in LMŠ, češ da naj bi bila obstoječa zakonodaja diskriminatorna do samskih žensk in zato protiustavna, po njihovem se Ustavno sodišče kljub trem predhodnim zahtevam za presojo ustavnosti tudi ni nikdar vsebinsko opredelilo do zakona, zahteve je v vseh primerih zavrnilo zaradi postopkovnih razlogov.

... in leta 2021 še zagovornik

Dobro leto pozneje – tik po božiču 2021 – je zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče vložil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je prav tako navedel, da je zakonodaja diskriminatorna do neplodnih (samskih, razvezanih, ovdovelih) žensk, ki niso v (zunaj)zakonski skupnosti, in da je manj ugodna obravnava, ki so je deležne zgolj zaradi njihove osebne okoliščine, neutemeljena in neupravičena.

Na zakonodajnem referendumu junija 2001 so volivci zakon prepričljivo zavrnili, saj jih je ob 35,66-odstotni udeležbi proti glasovalo kar 73,28 %.

US: ureditev je neustavna

Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj in zdaj presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonskih skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP, neustavna. Po njegovem so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz 1. odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom Ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.

Sedem členov se bo do nadaljnjega še uporabljalo

Ker zavoljo ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni možna, je Ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe. V izogib nastanku protiustavne prane negotovosti, ki bi ohromila odločanje o postopkih OBMP, je Ustavno sodišče odločilo, da se do oprave neskladja 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona še naprej uporabljajo.

(Delno) proti le Marko Šorli

Pri odločanju v tej zadevi je bila izločena sodnica Neža Kogovšek Šalomon, dr. Klemen Jaklič in dr. Rok Svetlič pa nista glasovala. Ustavno sodišče je 4. in 5. točko izreka sprejelo soglasno, s šestimi glasovi za, medtem ko je 1., 2. in 3. točko izreka sprejelo s petimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnik dr. Marko Šorli, ki je ob tem spisal tudi delno odklonilno ločeno mnenje. Odločbo je v celoti, na 25 straneh, mogoče prebrati TUKAJ.

Delno odklonilno ločeno mnenje

Sodnik Marko Šorli je delno odklonilno ločeno mnenje naslovil s »Kaj naj pretehta, največja korist otroka ali želja imeti otroka?« Po njegovem vprašanje, ali so do oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene ženske, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in samske ženske, ni zgolj vprašanje pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in pravice do upoštevanja zasebnega in družinskega življenja, temveč tudi (zlasti) vprašanje največje koristi otroka.

Upoštevanje koristi otroka

»Zakon ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga k spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničiti svobodo odločanja o rojstvu svojih otrok. Zakon določa, da je mogoče medicinsko neplodnost ugotavljati pri raznospolnem (ženski in moškem) ali heterospolnem paru (ženski in moškem, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti). Takšna ureditev torej upošteva korist otroka tako, da mu omogoča odraščati v družini z materjo in očetom,« poudarja Šorli.

Nesporen pomen družine za otrokov razvoj

Po njegovem je nesporen pomen družine za otrokov emocionalni, moralni razvoj, za razvoj socialnih veščin, komuniciranje, za spoznavne sposobnosti in kreativnost, sprejemanje vrednot in otrokovo identiteto, različna pa so učenja in stališča, v kakšni družini je to otroku (najbolje) omogočeno. Ob tradicionalni strukturi (oče, mati, otrok) obstajajo še drugi tipi družin (enostarševske, razširjene, istospolne, družine starih staršev …).

Presoja otrokove največje koristi

»Vprašanje največje koristi otroka zato ni za vse primere rešeno vnaprej. Medtem ko za tradicionalno družino velja, da otrokove interese najbolje uresničuje, to ni samoumevno za druge tipe družin. Pri vprašanju, v kakšno družino naj bo otrok rojen, je zato treba opraviti presojo njegove največje koristi,« je opozoril Marko Šorli in dodal, da mora biti to načelo – po 3. členu Konvencije ZN o otrokovih pravicah – upoštevano pri vseh odločitvah in postopkih v zvezi z otrokom.

Skrbno in natančno tehtanje nasprotujočih interesov

Ob tem je treba upoštevati, je nadaljeval ustavni sodnik, da med pravicami otroka in odraslih, ki želijo otroka, obstaja določena napetost in so njihovi interesi deloma nasprotujoči. Prav to pri odločanju o vprašanjih v zvezi z otrokom, in za takšno odločanje gre v obravnavani zadevi, zahteva skrbno in natančno tehtanje nasprotujočih interesov, ki pa po njegovem pri odločitvi, ki jo je sprejela večina, ni bilo opravljeno.

Neutemeljena prednost pravicam odraslih

»Presoja v tej zadevi tako izhaja iz obrazložitve odločbe, temelji le na ugotovitvi o pravici ženske do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ne glede na to, v kakšni skupnosti živi in v kakšno skupnost bo rojen otrok. Takšno odločanje daje neutemeljeno prednost pravicam odraslih, zaradi česar ima lahko v posameznem primeru otrok le vlogo oziroma položaj objekta,« je še pojasnil Šorli, ki zato odločitve o neskladju členov 5, 6, 8, 12, 22, 23 in 24 ZZNPOB z Ustavo ni mogel podpreti.

Zavrženi zahtevi

Kot še izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, se zahteva Zagovornika načela enakosti za oceno ustavnosti drugega stavka tretjega odstavka 2. člena in drugega stavka četrtega odstavka 3. člena Zakona o partnerski zvezi in zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 42. člena Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo zavržeta.

Otroke se bo dalo kupiti

V koalicijskih strankah so odločitev Ustavnega sodišča pozdravili, Matej Tašner Vatovec je poudaril, da ima vsaka ženska, ne glede na socialni ali družbeni status, pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Negativno pa so nad odločitvijo presenečeni v opoziciji. Poslanka NSi dr. Vida Čadonič Špelič je prepričana, da je Ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, da ima namreč oba starša. V tem primeru se bo po njenem »otroke dalo kupiti«, kar ni prav.

Otroci kot modni dodatek

Zelo kritičen do odločitve Ustavnega sodišča pa je bil tudi njen strankarski kolega, sicer zdravnik infektolog Federico V. Potočnik, ki je na družbenem omrežju zapisal: »Neustavno sodišče. Ustava pravi, da 'država varuje družino […] in ustvarja za to varne pogoje'. Ustavno sodišče z jasno levičarsko agendo ima otroke za modni dodatek. Zlorabljajo bolezen neplodnosti zato, da se otroke kar tako naroča kot v trgovini. Noro.«