Pri Miklovih so imeli gostilno, prostor so nudili čitalnici, zavzemali so se za izobrazbo, tako fantov kot deklet, radi so imeli svojo dolino in svoj znameniti trg. Miklovi, predvsem Anton Arko – Miklovec, ki je bil tudi župan in cerkveni ključar, so zelo vplivali na razvoj ribniškega trga, ki je bil tesno prepleten z dogajanjem v ribniški dekaniji.

Miklova hiša je ena izmed bolj prepoznavnih hiš na ribniškem trgu. Pozidali so jo leta 1858.

Predstavitev knjige Zalke Arnšek v Miklovi hiši v Ribnici 7. januarja 2020. FOTO: Ivo Žajdela

Miklova mama

Karolina Arko (1872–1956), Miklova mama, gostilničarka, se je rodila kot tretji otrok v drugem zakonu Antona Arka – Miklovca in Marije Lavrič. Poročila se je z Antonom Pakižem, mlinarjevim sinom, in se preselila v trški maln.

Po smrti prvega moža se je vrnila v domačo hišo, vodila je gostilno, prevzela je očetove dolgove. Skrbela je za Miklove gozdove in za obdelane njive.

Leta 1904 se je drugič poročila s Petrom Gödererjem, vendar tudi drugi zakon Miklove mame ni trajal dolgo, že leta 1910 je izgubila drugega moža.

Zalka Arnšek na predstavitvi knjige o Miklovi rodbini v Miklovi hiši 7. januarja 2020. FOTO: Ivo Žajdela

Po vojni so komunisti hišo Miklovim »odvzeli«

Po smrti sestre Antonije leta 1951 je Miklova mama ostala sama, zato se je preselila k hčerki Ivici v Šentvid nad Ljubljano. Miklova mama je umrla 14. novembra 1956 kot zadnja izmed štirih hčera Antona Arka – Miklovca.

S smrtjo ji je bil prihranjen zadnji udarec, nacionalizacija Miklove hiše. Veliko več o Miklovi rodbini izvemo v knjigi Zalke Arnšek Doma je vse po starem. Miklovi iz Ribnice na Dolenjskem (2019).

Gojenje spomina na Miklove v Ribnici

Vodilni in zaposleni v Miklovi hiši in v Muzeju Ribnica so ves čas družini Arko izkazovali veliko spoštovanje. Tudi zaradi njihovega prepoznavanja vrednosti ohranjanja materialne in duhovne dediščine, povezane z Miklovimi, ter naklonjenosti do dr. Irene Arko, »varuhinje spomina Miklovih«, kot so jo nekoč lepo imenovali, se bo ta bogata dediščina ohranila.

Posebna dragocenost Miklove zbirke je, da so se ohranili mnogi spomini, zgodbe ljudi, ki so uporabljali te predmete.

Več v reportaži v 34. številki Družine.