Vinica, župnijska cerkev Najdenje sv. Križa. FOTO: Ivo Žajdela



750 let je stara župnija Vinica, ustanovili so jo leta 1268. Več kot 600 let, do leta 1957, so v Vinici delovali duhovniki križniškega reda.

Župnija Vinica je bila dolgo časa tradicionalna podeželska župnija z močnimi duhovnimi in kulturnimi koreninami, sicer ne bi mogla obstati skozi 750 let na takem prepihu, za Družino pojasni župnik Anton Gnidovec.


Vinica, glavni oltar v župnijski cerkvi Najdenje sv. Križ. FOTO: Ivo Žajdela


Celotno Belo krajino so zelo pestili turški vpadi v 15. in 16. stoletju

Vinico so, tako kot celotno Belo krajino, zelo pestili turški vpadi v 15. in 16. stoletju. Posledično so bili ljudje v večji nevarnosti pa tudi veliko bolj obubožani, kakor v severnejših pokrajinah naše dežele.

Božja previdnost je hotela, da so tukajšnje župnije zasedali t. i. križniki, to je nemški viteški red, ki je nastal v 12. stoletju v Sveti deželi.

Zadnje raziskave v dunajskih arhivih so pokazale, da so prav viniški župniki veliko pripomogli k obrambi Vinice.

Župnik verjame, da je bila tudi zaradi tega Cerkev med prebivalci spoštovana, kar se pozna do danes. »Prebivalci župnije duhovnika v večini spoštujejo. 

Glede vere in bogoslužja pa delimo usodo sodobnega sveta, ki prek medijev postaja vedno bolj globalen, žal tudi v slabih stvareh.«


Vinica, župnijska cerkev Najdenje sv. Križa, pogled s ceste na Žeželj. FOTO: Ivo Žajdela


Sodelovanje se pokaže ob večjih obnovitvenih dogodkih ali praznovanjih

Sodelovanje se najbolj pokaže ob večjih obnovitvenih dogodkih ali praznovanjih. To se je izrazito pokazalo pri obnovi Marijine božje poti na Žežlju, ki je simbolno duhovno središče ne samo za Belo krajino, ampak tudi za Hrvate do Tounja.

»Kadar imamo pred sabo konkreten cilj, recimo obnovitev cerkve, žegnanje, praznovanje cerkvene obletnice, novo mašo, različne duhovniške in zakonske jubileje, nas dogodek sam nekako dvigne, da stopimo skupaj. Mislim, da je tako prav in normalno. 

Vsakdanje življenje je sestavljeno iz neštetih običajnih opravkov v službi, doma in na poti. Posebni dogodki v cerkvi to vsakdanjost presegajo, nas spomnijo, da smo tukaj samo popotniki, in da se kot božje ljudstvo po različnih stiskah bližamo novemu Jeruzalemu.«


Spomenik ubitemu kaplanu Ivanu Salmiču pred božjepotno Marijino cerkvijo na Žežlju. FOTO: Ivo Žajdela


Vinica in souprava Sinji Vrh imata skupaj enajst cerkva

Župnik Gnidovec pohvali delo prednika Jožeta Račkega, ki je z veliko zagnanostjo opravil najpotrebnejša dela na vseh cerkvah, nekatere od njih pa so župljani pod njegovim vodstvom popolnoma obnovili.

»Ob mojem prihodu pred osmimi leti sem nadaljeval zastavljeno delo. Posebej smo ponosni na božjepotno Marijino cerkev na Žežlju, ki postaja vedno bolj priljubljeno romarsko središče in cilj številnih izletnikov.«

Med najžlahtnejšimi sadovi je kaplan Ivan Salmič, ki bo prištet med slovenske mučence. Partizani so ga umorili na Žežlju 13. novembra 1943.

Več v reportaži v 24. številki Družine.


Žeželj nad Vinico, podružnična in božjepotna cerkev Ime Marijino. FOTO: Ivo Žajdela