Rešili piransko župnišče
Rešili piransko župnišče
Lansko leto je občina namenila sredstva za obnovo in zaupala obnovo 15-metrskega klifa pod piranskim župniščem izkušenim gradbincem in alpinistom (Eho projekt in Feniks + iz Tržiča). FOTO: Zorko Bajc
Okrog stavbe piranskega župnišča, ki ima nad vrati letnico 1828, torej tam stoji že (vsaj) 200 let, so pred 50 leti še lahko hodili, mnogi domačini se namreč še spomnijo potke ob severni steni župnišča, ki gleda proti morju, iz hiše so na potko vodila tudi vrata. »V desetletjih pa je erozija uničila skoraj dva metra brežine, en vogal hiše je štrlel dobrega pol metra v zrak. Osipanje je bilo vedno hitrejše,« je povedal župnik Zorko Bajc, ki se je več let ponoči bal, da bo s posteljo vred zgrmel v morje. »V slabem vremenu me je ponoči zbudilo valeče kamenje iz klifa, ki je izpod župnišča padalo na obalo,« pove Bajc. Naslovil je prošnjo za obnovo na Občino Piran, ki je lastnica zemljišča celotnega naravnega klifa nad piransko obalo in zato odgovorna za njegovo zaščito. Rušenje klifa ni ogrožalo le župnišča in bivanja v njem, ogroženi so bili tudi kopalci na obali in rekreativci na poti od Punte do Strunjana.

Piranski župnik Zorko Bajc s publicistom Jurijem Paljkom. FOTO: Ksenja Hočevar
Župnišču vrnili izpodjene temelje
Lansko leto je občina namenila sredstva za obnovo in zaupala obnovo 20-metrskega klifa pod piranskim župniščem izkušenim gradbincem in alpinistom (Eho projekt in Feniks + iz Tržiča). Dela so začeli septembra prav na praznik nadangela Mihaela in jih končali letos konec februarja. V župnijski garaži so zgradili posebej sidrirano temeljno gredo, ki nosi najbolj izpostavljen del stavbe, z desetmetrskim podpornim zidom, mikropiloti, pa deloma obzidali brežino z lokalnim peščenjakom. V zid so zvrtali 200 vrtin, v katere so vstavili kilometer jeklenih sider in brežino zavarovali s protikorozijsko zaščitno mrežo. »Ob rednem vzdrževanju naj bi to vzdržalo vsaj 50 let,« nam je ob obisku na tudi na novo utrjeni in obnovljeni razgledni ploščadi ob župnišču zaupal župnik Bajc, vesel, da so župnišču vrnili izpodjene temelje. Obnovitvena dela na piranskem klifu, ki sodi pod zaščiteno naravno dediščino, v višini blizu 400 tisoč evrov, je v večji meri financiralo Ministrstvo za okolje, slabo četrtino pa Občina Piran. Že ob utrdbi stavbe so gradbinci na stroške župnije Piran že sanarili severno steno fasade, ki gleda proti morju, po velikonočnih praznikih pa bodo po besedah župnika Bajca po več kot 80 letih obnovili še druge tri stene fasade in zamenjali okna.

Pogled z zvonika na streho krstilnice sv. Janeza, župnišče in park pred župniščem. FOTO: Ksenja Hočevar

Gradbinci, višinski delavci in alpinisti so bili na 20 metrskem klifu kot mravljice, prava atrakcija za poglede pohodnikov. FOTO: Zorko Bajc
Obnovljen tudi kip nadangela Mihaela in stopnišče na zvonik
Župnik Bajc je sicer želel, da bi tudi pod župniščem zgradili podporni zaščitni zid vse do obale, podobno torej, kot ga ima že več let bližnja cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza, a bi takšna obnova vse skupaj močno podražila. Z vrha cerkvenega zvonika so leta 2018 medijsko zelo odmevno odpeljali na restavriranje 250 let star kip nadangela Mihaela in ga po dveh mesecih ob pomoči helikopterja in spremljanju televizijskih kamer obnovljenega vrnili nad Piran. V tem času so obnovili tudi leseno stopnišče, ki pa za turiste ni zanimivo le zaradi razgleda z vrha zvonika, ampak pomeni vzpon po njih pravo svetopisemsko angelsko učno uro. V petnajst podestov so namreč premišljeno vgradili podobe angelov, v vsak podest pa je vrezljano drugo ime angela. Škof Jurij Bizjak, dober poznavalec Svetega pisma, jim je bil pri tem v veliko pomoč – našel je petnajst imen nadangelov, tako so podobe v ograji stopnišča dopolnili z napisi imen angelov v hebrejščini, grščini in latinščini na stopnicah. Pred korona časom se je v enem letu na vrh zvonika po podatkih župnika Bajca vzpelo več deset tisoč romarjev in turistov.

Obnovili so tudi leseno stopnišče, ki pa za turiste ni zanimivo le zaradi razgleda z vrha zvonika, ampak pomeni vzpon po njih pravo svetopisemsko angelsko učno uro. FOTO: Ksenja Hočevar

Rušenje klifa ni ogrožalo le župnišča in bivanja v njem, ogroženi so bili tudi kopalci na obali in rekreativci na poti od Punte do Strunjana. FOTO: Zorko Bajc



