Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ribnica: Diakonsko posvečenje Roka Gornika

Objava: 12. 10. 2026 / 08:38
Oznake: Maša, Škof
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.10.2026 / 16:37
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ribnica: Diakonsko posvečenje Roka Gornika
Diakon Rok Gornik in ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: FB Nadškof Stanislav Zore

Ribnica: Diakonsko posvečenje Roka Gornika

V nedeljo, 11. oktobra, je za ribniško župnijo in vso ljubljansko nadškofijo napočil blagoslovljen dan. V župnijski cerkvi sv. Štefana papeža v Ribnici je ta dan po rokah ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta prejel diakonsko posvečenje, prvo stopnjo svetega reda, bogoslovec Rok Gornik. Ob tej tako posebni slovesnosti se je ob njem zbralo veliko število duhovnikov, bogoslovcev, ministrantov, sorodnikov, prijateljev in vernikov iz domače in sosednjih župnij.

Rok Gornik prihaja z Jurjevice v Župniji Ribnica. Prve kali duhovniškega poklica so pognale ob trdnih temeljih vere v njegovi družini, se krepile v domači župniji ob skavtstvu, animatorstvu, pri delu z mladimi, ob zgledu številnih duhovnih poklicev v sorodstvu in ob tihem, a vztrajnem vabilu in varstvu Marije Vnebovzete pri Novi Štifti. Vsa župnijska skupnost se veseli, ker ga je Bog izbral in poklical za človeka dobrote, tolažbe, luči in miru.

FOTO: Peter Centa

Nadškof Stanislav Zore je v pridigi izpostavil globoko simbolno povezanost Rokovega diakonskega posvečenja z godom od apostolov izvoljenega diakona Filipa iz Betsajde, ki goduje prav 11. oktobra.

Zahvalil se je tudi Rokovi družini, sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremljali na poti razločevanja poklicanosti. »Njegove navzočnosti med nami ni brez služabnikov vseh treh stopenj svetega reda, brez diakonov, duhovnikov in škofov.«

FOTO: FB Nadškof Stanislav Zore

Božja beseda mora najprej nagovoriti oznanjevalca

Diakon je poklican oznanjati in razlagati Božjo besedo, vendar mora najprej sam dovoliti, da ta beseda oblikuje njegovo življenje. Šele iz osebne povezanosti z Bogom, ponižnosti in duhovne zrelosti lahko pristno nagovarja druge, je poudaril nadškof. »To pomeni, da dovoliš, da je Božja beseda najprej oznanjena tebi; da dovoliš, da Bog globoko preorje zemljo tvojega srca in v njene brazde poseje zrnje besede; da željno čakaš, da to zrnje vzklije in požene bilko in potem klas in polno zrnje v klasu.«

Biti blizu človeku v bolečini in žalosti

Diakonsko poslanstvo vključuje podeljevanje nekaterih zakramentov, spremljanje ljudi ob pomembnih življenjskih trenutkih ter služenje ob žalosti, smrti in slovesu. Po Kristusovem zgledu je diakon poklican razvijati globoko sočutje, prepoznavati tudi skrito trpljenje in ljudem prinašati tolažbo, je pridigo nadaljeval Zore. »Če hočeš videti resnične solze, se moraš naučiti gledati srca. Te solze namreč polzijo navznoter in brazdajo srce tistega, ki žaluje. Rok, kako odrešujoče je brisati te solze. To je v resnici sodelovanje z Bogom, ki briše naše solze, dokler smrti ne bo več, in tudi ne bo več ne stiske in ne bolečine.«

Celoten nagovor nadškofa Zoreta na diakonskem posvečenju lahko preberete TUKAJ. 

V slabotnosti se dopolnjuje Božja moč

Zahtevnosti duhovnega in diakonskega poslanstva se človek pogosto zaveda tudi skozi lastno šibkost in občutek nezadostnosti. Toda apostol Pavel nas spominja, da služenje ne temelji zgolj na človekovih sposobnostih, temveč predvsem na Božji milosti, ki daje moč za vztrajanje. »Kot odgovor na svoje klice in ugovore je dobil odgovor: ‚Dovolj ti je moja milost, moč se namreč v slabotnosti spopolnjuje‘ (2 Kor 12,9). In potem Pavlovo ponižno in odrešujoče spoznanje: ‚Vse premorem v njem, ki mi daje moč‘ (Flp 4,13).«


Svatovsko oblačilo je ljubezen do bližnjega

Ob priliki o kraljevi svatbi je nadškof spomnil, da svatovsko oblačilo ni zgolj zunanje znamenje, temveč predstavlja konkretno življenje po evangeliju. Prava pripravljenost za nebeško gostijo se kaže v skrbi za lačne, žejne, nage in vse, ki potrebujejo pomoč. Ob koncu je zbrane povabil k razmisleku o lastnem odgovoru na Božje povabilo ter se priporočil Marijini priprošnji. »Dragi Rok, dragi bratje in sestre kristjani, to je naše svatovsko oblačilo: lačne nasičevati, žejne napajati, nage oblačiti … Brez tega nas na nebeški gostiji ne bodo prepoznali, ker bomo brez svatovskega oblačila.«

Zahvala domačega župnika in diakona

Domači župnik Anton Berčan se je po končani slovesnosti zahvalil nadškofu za lepo slovesnost in izrazil veselje, ker je Rok v domači cerkvi sv. Štefana poleg vseh zakramentov mogel prejeti tudi sveti red diakonata.

Diakona ob nadškofu. Na levi Rok Gornik, na desni Žiga Kreft, ki je bil posvečen prejšnji teden. FOTO: Peter Centa

Novi diakon se je iz srca zahvalil nadškofu, staršem, sorodnikom, gospodu župniku Antonu Berčanu in vsem, ki so mu z molitvijo v oporo na njegovi poti do oltarja, ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k tako lepi slovesnosti diakonske posvetitve.

Nalaganje
Nazaj na vrh