Slovensko rodoslovno društvo praznuje 20 let. Ob tem bodo predstavniki društva ob 18. uri pripravili posebno srečanje v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, na katerem se bodo zahvalili za sodelovanje z ameriško vejo slovenskega rodoslovnega društva in z arhivi. V znak uspešnega sodelovanja bodo predsednici mednarodnega slovenskega rodoslovnega društva, The Slovenian Genealogy Society International, Rose Marie Jisa. podelili plaketo, ljubljanskemu nadškofijskemu arhivu pa prispevke, ki jih zbirajo za ohranjanje arhivskega gradiva. Ko se nabere več kot 500 evrov, sredstva izročijo ljubljanskemu nadškofijskemu arhivu, kar bodo storili tudi danes. Arhiv jih porabi za kritje stroškov restavriranja ali preslikavanja gradiva. Tako društvo ne le raziskuje, temveč tudi izraža zavest o dragocenosti matičnih knjig, ki so pomembne za rodoslovne raziskave.

Prav tako bodo danes odprli rodoslovno razstavo. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavnik Urada za Slovence v svetu.dr. Zvone Žigon ter predstavniki društva Kerini in Stritarji, ki prav tako praznuje dvajsetletnico. Podobno kot Slovensko rodoslovno društvo se ukvarjajo s srečevanjem in zbliževanjem vseh, ki jih povezujejo iste korenine ali drugačna preteklost.

Rodoslovje privlačno za tujce slovenskih korenin

»Naše društvo, ki je številnim pomagalo pri sestavljanju rodbinskega drevesa, je v 20 letih postalo prepoznavno tako v Sloveniji kot na tujem,« so za STA povedali v društvu. »Lahko rečemo, da tudi zaradi Slovenskega rodoslovnega društva vse več ljudi čuti željo po iskanju svojih korenin, društvo pa jim pri tem pomaga,« je za STA dejal predsednik društva Peter Hawlina.

Na društvo se obračajo tudi številni tujci slovenskega rodu. »Rodoslovje je postalo privlačno, kar se izraža tudi z obiski ljudi iz tujine, ki iščejo svoje korenine,« je dodal. »Številni najprej mislijo, da so bili njihovi predniki Avstrijci, ker so živeli v Avstro-ogrski. Potem pa se izkaže, da so bili Slovenci,« pravi Hawlina. Med najbolj znanimi slovenskimi potomci, ki živijo v tujini, so letalski konstruktor Joseph Sutter, astronavtka Sunita Williams in senator Tom Harkin.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1995, neformalno pa so pred tem delovali v rodoslovnem krožku in leta 1994 začeli izdajati glasilo Drevesa. Osnovna dejavnost članov društva so rodoslovne raziskave, ki pa se dotikajo še drugih področij, denimo zgodovine, heraldike, geografije, etnologije in statistike.


Več o delovanju društva smo predstavili v članku »Ni kralja, ki med predniki ne bi imel pastirja ...«