Romanje smo pričeli v Šentvidu, vendar nas je hitro ujel dež, ki smo ga s pomočjo Marije in rožnega venca uspeli pregnati. Prijateljstva so se vzpostavljala in krepila med pogovori, prav tako pa so se krepile bolečine v kolenih, kolkih in gležnjih, ki smo jih poskušali veselo darovati. V Mengšu nas je kasneje spet ujel dež, pa smo ga ponovno pregnali z rožnim vencem. Bilo je tako, kot da bi Marija hotela pokazati, kako veličastna je njena priprošnja. Kot da je čakala na trenutek, ko ji bomo pustili zažareti.

Blagoslov romarjev v Šentvidu. FOTO: Franjo Marjanovič/Katoliška mladina

Ko je dež prenehal, smo nadaljevali z romanjem in se v Kranju ustavili pri molitvi. Potem smo se nekateri ponovno lotili molitve rožnega venca, nadaljevali smo s pogovori, petjem in spoznavanjem drug drugega. Ko smo ob sončnem vzhodu prispeli na Brezje, smo praznovali čudovito sveto mašo, imeli možnost za spoved, nato pa smo se odpravili nazaj domov z avtobusi, obogateni z novimi prijateljstvi in polni novih izkušenj. 

Pogumno na poti. FOTO: Franjo Marjanovič/Katoliška mladina

Dominik Ceglar: Letošnje romanje na Brezje je bila zabavna izkušnja. Do sedaj sem vedno šel na to pot skupaj s svojimi prijatelji. Letos sem odšel na romanje sam, a sem tekom poti odkril ljudi, s katerimi sem vzpostavil nova prijateljstva ter vlil olja v stara.

Sveta maša. FOTO: Klara Burgar/Katoliška mladina

Aja Ana Jelaska: Izkušnja nočnega romanja na Brezje mi je dala ogromno. Kljub nogam, ki so postajale vedno bolj težke, sem prav čutila Božjo pomoč, kako me pelje naprej in me drži v vztrajnosti do konca. Res to še kako drži: kadar ti je težko in misliš, da ne zmoreš, ti Bog da moč in milost.

Hvaležni za vse doživeto. FOTO: Živa Dobrovoljc/Katoliška mladina

Alenka Mavri: Pot je bila dolga, a zaradi pozitivne in opogumljajoče družbe prav vesela, polna utrjevanja starih prijateljstev in ustvarjanja novih. Letos sem se romanja udeležila prvič, pa gotovo ne zadnjič.