Šest dni skupne poti je bilo mnogo več kot le potovanje – bil je čas milosti, povezanosti, molitve in hvaležnosti. Ob čudovitih naravnih lepotah in bogati zgodovini Sardinije smo še bolj začutili, kako dragoceni so vera, prijateljstvo in odprto srce za Boga.

Del ohranjene Nurage – kamniti obrambni stolpi, zgrajeni brez veziva. FOTO: osebni arhiv

Vsak dan romanja je bil prežet s sveto mašo, skupno molitvijo in pesmijo našega zbora, ki je bogatila bogoslužja ter se dotaknila tudi domačinov in obiskovalcev cerkva. Posebno globino je romanju dajalo duhovno vodstvo domačega župnika gospoda Pribožiča, ki nas je s spodbudnimi nagovori in srčno prisotnostjo vodil skozi vse dni poti. Iskrena hvaležnost velja tudi diakonu gospodu Kavšaku, ki je s svojo preprostostjo, dobro voljo in duhovno bližino bogatil naše romarsko občestvo.

Diakon in župnik pri sveti maši. FOTO: osebni arhiv

Obiskali smo številne kraje Sardinije – od obalnih mest do starodavnih svetišč, bazilik in ostankov antičnih civilizacij. Ob vsem videnem pa so v nas najglobljo sled pustili predvsem trenutki skupne molitve, petja in medsebojne povezanosti. Romanje nas je znova spomnilo, da vera raste v skupnosti, v iskrenem srečanju z bližnjim in v odprtosti za Božjo navzočnost.

Na poti domov smo v srcu nosili veliko hvaležnost – Bogu za varno pot in prejete milosti, duhovniku in diakonu za njuno predano spremljanje, za strokovno vodenje in organizacijo romanja gospodu Koširju in agenciji Trud, za vse varno prevožene kilometre šoferja gospoda Dušana ter vsem romarjem za ustvarjeno toplino in prijateljstvo. Sardinija nam bo ostala v trajnem spominu kot romanje vere, miru in duhovne rasti, ki nas bo spremljalo tudi v vsakdanjem življenju.