V stolnih cerkvah, posvečenih Mariji Kraljici Madžarske v Segedinu ter sv. Petru in Pavlu v Pečuhu, so se priporočili njihovemu varstvu in priprošnji ter se duhovno pripravili na praznovanje velike noči Gospodovega vstajenja. Romarje je na poti spremljal koprski škof dr. Peter Štumpf.

Romarje je spremljal koprski škof dr. Peter Štumpf, za njim sedi odgovorni urednik tednika Družina Boštjan Debevec. FOTO: M. M. Š.

Prvi postanek: Zalavár

Mestece Zalavár ob Blatnem jezeru je nekdanje pomembno središče panonskih Slovencev, romarji pa smo si tam ogledali spomenik sv. Cirilu in Metodu, spomenik kneza Koclja ter bližnje ostanke cerkve sv. Ruperta, posvečene leta 853, kjer počiva mučenec sv. Hadrijan. Sprehodili smo se tudi do ruševin benediktinskega samostana, ki ga je dal okrog leta 1000 postaviti kralj sv. Štefan, ter do ostankov cerkve sv. Bogorodice, posvečene leta 850, v kateri sta bogoslužje opravljala sv. brata Ciril in Metod. Celotno območje obiskovalcem nudi lep vpogled v zgodnje pokristjanjevanje panonskih Slovencev.

Drugi postanek: Segedin

Iz Zalavárja nas je pot vodila v Segedin, ki leži skoraj na tromeji z Romunijo in Srbijo. Tamkajšnje področje slovi kot največji pridelovalec paprike. Segedin je zelo elegantno mesto: s širokimi avenijami, prostornimi trgi in parki ob reki Tisi nekoliko spominja na Pariz. Poleg tega je to mesto, kjer na Madžarskem najpogosteje sije sonce, zato Segedin imenujejo tudi »mesto sonca«.

Romarji so si tu med drugim ogledali srednjeveški stolp sv. Dimitrija in Narodni panteon. Srce mesta predstavlja Szechenyi ter skoraj pet hektarov velik trg, ki ga krasijo cvetoča drevesa različnih vrst, cvetlične gredice in kipi, obdajajo pa ga mnoge imenitne palače, med njimi velika baročna mestna hiša. Prva romarska maša je bila v mogočni stolnici Marije Kraljice Madžarske: svetišče, ki je po velikosti četrto na Madžarskem, je sad zaobljube meščanov Materi Božji za rešitev ob velikih poplavah leta 1879.

Stolnica v Pečuhu. FOTO: trud.si

Tretji postanek: Pečuh (Pécs)

Pečuh je zelo staro in nadvse lepo mesto s sredozemsko-orientalskim pridihom. Tu so bivali že Kelti, Rimljani, Madžari, Turki … in mestu zapustili bogato dediščino. V središču mesta je nahajališče rimskih ostankov, ki so danes na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, med njimi je tudi Starokrščanski mavzolej.

Pred stolnico v Pečuhu. FOTO: Boštjan Debevec

Škof Štumpf je v Pečuhu vodil somaševanje. FOTO: Mojca Masterl Štefanič

Romarji so si med drugim ogledali mestno hišo in kip Svete Trojice, Pečuh pa krasi tudi veliko arhitekturnih spomenikov iz 150-letne turške zasedbe: na glavnem trgu kraljuje džamija paše Gazim Kassima, največja muslimanska mošeja v Srednji Evropi, danes katoliška cerkev, pa tudi džamija paše Jakovalija Hassana. Na romarskem programu je bil še obisk mogočne stolnice sv. Petra in Pavla s štirimi zvoniki in številnimi umetninami, kjer so obhajali drugo romarsko sveto mašo, nato pa slovo od Madžarske in vrnitev domov.

Škof Štumpf upa, da smo se od Madžarov "nalezli" ponosa na svoj narod

Škof Peter Štumpf je ob zaključku romanja z Družino dejal, da so se ga zelo dotaknile drobne pozornosti, ki so mu jih izkazovali romarji. Hkrati  je izpostavil, da je romanje dobra priložnost tudi za škofe, da nagovorijo velike skupine vernikov, za tisto, kar verjamejo, da v določenem trenutku potrebujejo, da lahko hodijo po poti upanja. Na romanju ga je nagovoril velik ponos Madžarov na njihovo veličastno zgodovino, in upa, da so se tudi romarji navdihnili ob njihovem zgledu, da bodo še bolj cenili slovenski jezik in kulturo. 

Nekdanja džamija paše Gazim Kassima v Pečuhu, največja muslimanska mošeja v Srednji Evropi, je danes katoliška cerkev. FOTO: Kontiki – Indafotó/Wikipedia