Skupina francoskih najstnikov je v letošnjem avgustu pripotovala v Rim brez denarja in prtljage, v upanju, da se bodo naučili odpovedi materialnim dobrinam in se na ta način približali Bogu.

“V italijansko prestolnico smo pripotovali brez denarja”, je pojasnila 17-letna Marie Lecointe. “To nas je naučilo, da nismo razmišljali le o stvareh, kot so postelja, prha in podobno.” Lecointova je v Rim prispela 19. avgusta skupaj s še devetimi mladostniki v starosti med 15 in 20 let. Iz Pariza so odšli 3. avgusta, z minimalno vsoto denarja, s katero so naposled le priromali do Rima.

V pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA je Lecointova povedala, da ne vedo, kje bodo preživeli naslednjo noč. Podali se bodo na potep po mestu in tako poskusili najti prenočišče. Najstnica je dejala, da mladi v skupini – vsi so člani francoskega kapitlja sv. Lazarja – veliko molijo, kar jim je bilo po njenih besedah doslej ‘zagotovo v pomoč’. Deset francoskih mladostnikov zdaj hodi od vrat do vrat, ljudi prosijo za hrano ali denar, večinoma se premikajo peš, občasno pa skočijo tudi na mestni avtobus.

“Ljudi prosimo, če nam lahko kar koli darujejo”, dodaja 20-letni Arthur Thome. Mladi so prvo noč preživeli v Rimu v stavbi, ki jo vodi Skupnost sv. Petra, za naslednje noči pa si morajo poiskati drugo prenočišče. Kot še pojasnjuje Thome, ki je najstarejši in odgovoren za celotno skupino, bodo najverjetneje morali kakšno noč prespati tudi na ulici. Čez dan po mestu hodijo v dvoje ali v troje in prosijo za hrano, noči pa iz varnostnih razlogov raje preživljajo skupaj.

Lecointova dodaja, da so se medtem že naučili nekaj izrazov in fraz v italijanskem jeziku, saj večina ljudi, s katerimi so bili v stiku, ni znala francosko, celo angleško ne. “Precej zahtevno je, saj nimamo časa za učenje, predvsem pa nimamo na razpolago knjig in učbenikov”, je pojasnila francoska najstnica. “Nekatere beside razumemo, ker izvirajo iz latinščine, podobno kot v francoščini.”

Po Thomejevih besedah je njihov vsakodnevni cilj zbrati dovolj denarja za nakup najcenejše hrane, s katero je mogoče nahraniti deset ljudi. “Ljudje nam danes darujejo denar ali pa hrano, zato se ne bojim, včeraj pa je bilo precej drugače, saj smo bili povsem brez denarja, imeli pa smo izredno malo hrane.” Mladi si svoje obroke pripravljajo na ulici, s seboj nosijo posodo in prenosni plinski kuhalnik.

“Nekega dne smo pripravljali testenine, pa je k nam pristopil nek Italijan in vzkliknil: ‘To je grozno! Kako lahko to sploh jeste?'” se v smehu spominja Lecointova. “Nato nam je sam pripravil kosilo, saj so bile naše testenine res bolj uboge”, dodaja. “To se je zgodilo pred nekaj dnevi na plaži, možakar pa nam je nato pripravil še omako.”

“Odlična je bila, boljša od vsega, kar si pripravimo sami!”

Vir: CNA

Foto: splet / CNA