FOTO: Marjetica Škrlec

Po mnenju izvedencev romanje kot pojav sodi med zmagovalce koronakrize. »Čudovito se sklada s povečanim zanimanjem za vračanje k naravi in posamičnim preživljanjem prostega časa,« meni prof. Harald Pechlaner z nemške Katoliške univerze Eichstätt-Ingolstadt in dodaja: »Poleg tega nas je kriza privedla do tega, da se ljudje bolj zanimajo za duhovnost.«

V pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA je prof. Pechlaner pojasnil, da bo epidemija koronavirusa po njegovem mnenju dolgoročno v veliki meri spremenila naš način potovanj. »Pri tem so osrednjega pomena trije vidiki: vedno večja digitalizacija, zaradi gospodarske krize manj razpoložljivih finančnih sredstev za dopust in nenehne spremembe na tem področju.« Letenje bo zaradi »prečiščenja« trga verjetno znova postalo dražje, že dlje časa pa se pojavljajo tudi težnje po trajnostnih načinih potovanj, ljudje želijo izkušati »ekskluzivnost«. Zdaj je naraslo še povpraševanje po zdravstveno varnejših oblikah oddiha.

Iz množičnega v prestižnejši turizem

Po besedah prof. Pechlanerja so se Nemci letos pospešeno preusmerili iz množičnega v prestižnejši turizem: »V letošnjem koronapoletju so Nemci odkrili notranja potovanja. Nenadoma so bili priljubljeni turistični cilji natrpani z domačimi turisti: na stotine avtomobilov je bilo parkiranih po manjših podeželskih območjih, s čimer so občutno kratili življenjski prostor domačinom. Občutljivost za posledice potovanj je to še okrepila.« K temu lahko dodamo, da so malce podobne razmere letos poleti vladale tudi v Sloveniji.

Nemški profesor je ob koncu še pojasnil, kako turizem poleg dejavnikov oddiha in sproščanja vendarle za mnoge ljudi po svetu predstavlja temelje preživetja, zato je po njegovem mnenju treba čim prej po koncu epidemije znova vzpostaviti »svobodo potovanj«. Poleg tega, je zaključil, imajo potovanja pomembno nematerialno vrednost: »Potovanja nam nudijo vsaj minimalen občutek za svet. Za pripadnost, za velika vprašanja človeštva ali globalne razsežnosti trajnostnega načina življenja.«