Moskovski patriarh Kiril I. je od svojega nastopa pred letom dni, 1. februarja 2009, že pustil jasen pečat številnim novim smernicam delovanja ruske pravoslavne Cerkve. V tem času je ruska Cerkev pridobila novo samozavest, če je bilo potrebno, se je nemalokrat celo zoperstavila Kremlju. Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je po pogovorih na štiri oči novemu patriarhu izpolnil kar tri osrednje želje. S pilotskim projektom so v ruske šole ponovno pričeli uvajati verski pouk, vpeljali so vojaško duhovno oskrbo, pred nekaj tedni pa je moskovski patriarh dobil zagotovilo ruskega predsednika, da bo Cerkvi vrnjeno skoraj vse premoženje, ki ji je bilo odvzeto v času Sovjetske zveze.

Novi patriarh si je pri številnih Rusih obilico spoštovanja pridobil s svojim suverenim in s humorjem prežetim javnim nastopanjem. Pred televizijskimi gledalci se je šalil o svojem odporu do klavirske vadbe in pohvalil svoj smisel za pripravo tradicionalnih ruskih jedi. Na seznamu ‘najelitnejših Rusov’, ki ga vsako leto pripravlja Državni inštitut za raziskavo javnega mnenja, je patriarh v lanskem decembru dosegel četrto mesto – pred njim so se uvrstili predsednik vlade Vladimir Putin, predsednik Medvedjev in neka glasbenica.

Da Kiril I. ni vedno ‘uglašen’ s Kremljem, je pokazal v primeru gruzijske pokrajine Abhazije. Medtem ko je ruski parlament priznal neodvisnost pokrajini na Kavkazu, pa patriarh cerkvene province ni odtujil pristojnosti gruzijske pravoslavne Cerkve. To je za samooklicano abhazijsko narodno Cerkev pomenilo precejšnje razočaranje, saj si je želela priti pod okrilje moskovskega patriarhata.

Kako tesno sta sicer povezana Kiril I. in predsednik Medvedjev, je bilo očitno med božičnim bogoslužjem, ko sta si pred oltarjem izmenjala božične darove. Predsednik države je patriarhu podaril ročno izpisano Novo zavezo, ta pa je Medvedjevu izročil zbirko ruskih pesmi.

Nad Kirilom I. je navdušen tudi dolgoletni katoliški moskovski nadškof Tadeusz Kondrusiewicz, ki je patriarha za nemško katoliško agencijo KNA opisal kot ‘odličnega organizatorja, izredno aktivnega, dobro pripravljenega, in zelo priljubljenega, ne le v Rusiji, pač pa po vsem svetu, pravo osebnost voditelja’.

Patriarh je ruski Cerkvi dal novega zagona. Okrepile so se tudi vezi s katoliško Cerkvijo, saj se stališča patriarha glede teoloških vprašanj skoraj popolnoma ujemajo s stališči Benedikta XVI. Zaenkrat pa še ni določen datum za zgodovinsko srečanje poglavarjev obeh že tisočletje med seboj ločenih Cerkva.