Papež Frančišek je minulo nedeljo imenoval 20 novih kardinalov. Novi člani bodo v kardinalski kolegij sprejeti sredi letošnjega februarja. V kratkih portretih predstavljamo še zadnjih pet novih dostojanstvenikov v katoliški Cerkvi:

Karl-Josef Rauber, 80 let, upokojeni vatikanski diplomat / Nemčija

Nekdanji papeški odposlanec je med leti 2003 in 2009 deloval kot apostolski nuncij v Belgiji in Luksemburgu ter nuncij v Bruslju. Pred tem je podoben položaj zasedal na Madžarskem in v Moldaviji. Od upokojitve dalje kot duhovnik živi v hiši schönstattskega gibanja v mestu Ergenzingen pri Rottenburgu. Rauber se je rodil 11. aprila 1934 v Nürnbergu, leta 1959 je v Mainzu prejel duhovniško posvečenje. Med leti 1962 in 1966 je v Rimu študiral cerkveno pravo. Obenem je zaključil izobraževanje na Papeški diplomatski akademiji. Leta 1983 je v Rimu prejel škofovsko posvečenje.

Njegova diplomatska poklicna pot se je pričela leta 1966. Med leti 1982 in 1990 je bil sprva odpravnik poslov v Kampali v Ugandi, nato je prevzel položaj pronuncija. Papež Janez Pavel II. (1978-2005) ga je leta 1990 imenoval za predsednika Papeške diplomatske akademije v Rimu, tri leta kasneje pa za nuncija v Švici in Liechtensteinu s sedežem v Bernu. Leta 1997 ga je Janez Pavel II. imenoval za nuncija na Madžarskem in v Moldaviji.

***

Berhaneyesus Demerew Souraphiel, 66 let, Adis Abeba / Etiopija

Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu. Evropskim politikom nadškof tamkajšnje prestolnice Adis Abebe ni neznanec. Leta 2005 je bil član cerkvene delegacije, ki si je pri vladnih ustanovah Evropske zveze prizadevala za odpis dolgov državam v razvoju.

Leta 1948 rojeni Souraphiel pripada redu lazaristov. Od leta 1999 vodi škofije etiopske prestolnice, obenem pa je član vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve. Souraphiel zahodu očita, da se ne zmeni za »tihe cunamije« na območju njegove domovine. V Etiopiji naj bi vsakih šest mesecev za malarijo umrlo več otrok kot je smrtnih žrtev zahteval cunami v jugovzhodni Aziji. Zadnjih dvajset let na tem območju Afrike vsak dan »šest natrpanih potniških letal otrok« izgubi življenje zaradi bolezni, ki se jim je v razvitem svetu mogoče izogniti.

***

Daniel Fernando Sturla Berhouet, 55 let, Montevideo / Urugvaj

Nadškof v Montevideu je eden izmed štirih redovnikov, s katerimi jezuit Frančišek »zapolnjuje« trenutno pomanjkanje redovnikov med papeškimi volilci. Sturla se je rodil julija leta 1959 v Montevideu, urugvajski prestolnici, domačo škofijo pa vodi približno leto dni. V starosti 20 let je 1980 vstopil v salezijanski red. Konec leta 2011 ga je tedanji papež Benedikt XVI. imenoval za pomožnega škofa v Montevideu; februarja ga je Frančišek postavil na položaj najvišjega cerkvenega voditelja v državici, ki meji na papeževo domovino Argentino.

Urugvaj sodi med države, ki skoraj nikoli ne zaidejo na naslovnice svetovnih medijev. Obdajata ga velikanki Brazilija in Argentina, dežela pa ne premore lastnih naravnih bogastev. Nobena druga država v Latinski Ameriki ni tako močno sekularizirana kot Urugvaj, kjer katoliška Cerkev več ali manj nima nikakršnega političnega vpliva. Uradno ji pripada 42 % izmed 3,5 milijona prebivalcev, obisk bogoslužij pa se ustavi pri 3 %. Kljub temu je ugled Cerkve izjemno visok, predvsem zaradi skromnosti tamkajšnjih duhovnikov in njihovih družbenih prizadevanj.

***

Alberto Suarez Inda, 75 let, Morelia / Mehika

Inda je prav tako presenečenje med kandidati za nove kardinale. Te mehiške škofije v njeni 500-letni zgodovini še nikoli ni vodil kardinal. Inda je nadškof v Moreliji že 19 let. Mesto sodi med najbolj obiskane v Mehiki, staro mestno jedro Morelije je uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

***

Luis Hector Villalba, 80 let, Tucuman / Argentina; upokojen

Upokojeni nadškof iz Tucumana v Argentini je le dve leti starejši od papeža Frančiška, najverjetneje pa sta dobra znanca iz časov, ko je sveti oče vodil nadškofijo argentinske prestolnice. Villalba se je upokojil že leta 2011, kardinalski naziv pa bo prejel le nekaj mesecev pred izpolnitvijo starostne meje, po kateri ne bo več sodil med kardinale volilce. Frančišek bo tako s kardinalskim imenovanjem zgolj počastil svojega rojaka in dolgoletnega prijatelja.

Tako kot papež Frančišek je tudi Villalba rojen v Buenos Airesu. Leta 1960 je prejel duhovniško posvečenje, po koncu vojaške diktatue, med leti 1984 in 1991, pa je bil pomožni škof buenosaireške nadškofije. Na položaju ga je nasledil Jorge Mario Bergoglio, današnji papež. Do leta 1999 je Villalba vodil škofijo San Martin, nato pa mu je tedanji papež Janez Pavel II. zaupal gosto naseljeno nadškofijo Tucuman na severozahodu Argentine.

(konec)

Vir: Kathpress

Foto: splet