Šesti forum za dialog med vero in kulturo, ki je v Lovranu v petek in soboto, 26. in 27. marca, v razpravno občestvo povezal različno misleče pedagoge, kulturnike, duhovnike in še koga iz zainteresirane (tudi politične) javnosti, je bil tokrat namenjen vzgojno-izobraževalnemu področju, kar je dobro simboliziral tudi forumski naslov: Koliko človeka gre v sodobno šolo?

Petkova okrogla miza, pri kateri so ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc, nekdanja direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolo Mojca Škrinjar ter nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport dr. Alenka Šverc razmišljali o »neoliberalizmu na šolskem pragu«, sobotna predavanja strokovnjakov dr. Robija Krofliča, dr. Barice Marentič Požarnik, dr. Tomaža Pisanskega in dr. Tadeja Vidmarja ter večurne razprave, v katerih so sodelovali številni udeleženci foruma, so opozorili na številna pereča vprašanja, ki se porajajo v razmisleku o sodobni slovenski šoli (npr. vloga zunanjega preverjanja znanja, umestitev religioznih vsebin v državno šolstvo, nerazumljivo poudarjanje objektivne merljivosti šolskih izdelkov, zaradi katere je iz šole tako rekoč izginil prosti spis …). Več o vsebini teh nastopov bomo pisali v prihodnji številki Družine, ki izide po veliki noči.

Začetno intonacijo posvetu je dalo pozdravno predavanje ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, ki ga tudi osebno zaznamuje vzgojno-izobraževalna izkušnja (profesor na teološki fakulteti, nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, profesor filozofije na tamkajšnji klasični gimnaziji, predsednik maturitetne komisije za filozofijo, pobudnik vstopa Cerkve na Slovenskem na visokošolsko področje …). V svojem nastopu je med drugim podal vizijo sedmih stebrov, na katerih naj bi temeljilo sodobno šolstvo, ki jih je konkretiziral z nekaterimi predlogi. Po Jamnikovem prepričanju so ti stebri:

1. Duhovno življenje, ki omogoča mladim, da si postavijo vprašanje o smislu svojega bivanja in iščejo odgovore na vprašanja svoje vere. V tem oziru bi bil po Jamnikovem prepričanju vsaj predmet »religija in etika« nujno potreben na ravni osnovne in srednje šole, saj temeljno poznanje krščanstva in drugih verstev spada k splošni izobrazbi. Prav tako je nujno, da so učenci in dijaki seznanjeni s temeljnimi vprašanji etike. Prav etika je namreč prostor dialoga med ljudmi različnih prepričanj.

2. Zavzemati se je potrebno tudi za to, da bi dijaki pridobili temeljne vsebine klasične izobrazbe (grščina, latinščina), ki je še posebej pomembna v času poplitvenega in empirističnega pogleda na življenje, saj prav klasični teksti (grški, latinski) odkrivajo ves realizem in celovitost temeljnih življenjskih vprašanj.

3. Poseben pomen naj bi imela umetnost, ki govori o skrivnostnih globinah človekovega bivanja, iskanja, hrepenenja, ustvarjanja, o tem, da se življenja in vsega bivajočega nikoli ne more obvladati, ampak ostaja odprto, da ga v svojem čudenju vedno znova odkrivamo.

4. Prostovoljno delo bi moralo imeti središčno mesto v šolstvu saj mlade vzgaja za čut odgovornosti za bližnjega, da je nekdo najbolj srečen takrat, kadar se umakne iz svoje egocentrične zaprtosti vase in naredi nekaj dobrega za drugega.

5. Socialna razsežnost je v času težkih gospodarskih razmer še prav posebnega pomena. Pomagati je treba tistim učencem, ki so v težkem materialnem stanju. Pomembni so različni skladi in druga pomoč. Cerkev se, kot je poudaril škof Jamnik, mora te razsežnosti svojega poslanstva zelo dobro zavedati.

6. Pomembna je kakovostna izobrazba, vedenje, ki pa ni namenjeno samo sebi, ampak vodi k bolj ustvarjalnemu bivanju, od spoznanja torej k načinu življenja, o čemer govori tudi Poročilo mednarodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje, pripravljeno za UNESCO, ko poudarja štiri temelje vzgoje in izobraževanja: učiti se da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati (od spretnosti do usposobljenosti); učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim (trud za skupne cilje); učiti se biti (z veseljem biti to, kar si, sprejemanje samega sebe).

7. V času individualizma pa je, kot je dejal škof Jamnik, posebnega pomena tudi vzgoja čuta za skupno dobro, saj je človek družbeno bitje in od vsakega posameznika je odvisno, kakšna bo ta družba in država, v kateri živimo.

Na fotografiji: škof dr. Anton Jamnik in voditelj prireditelja lovranskega foruma (Medškofijski odbor za kulturo pri Slovenski škofovski konferenci) Milan Knep.