Življenjska doba posameznika se je podaljšala s pomočjo medicine. Nekateri pa razmišljajo še dlje. Tehnologija s krioniko (zamrznitvijo in ponovno odmrznitvijo telesa) obljublja, da bo mogoče živeti tudi po fizični smrti. A to je že dolgo mogoče skozi vero.

Od vprašanja krionike, z njo povezanih težav v družbi, etiki, gospodarstvu in dedovanju, prek vprašanj presaditve organov in tkiv, staranja, strahu pred smrtjo, samomorilnosti, evtanazije in smisla življenja, se v knjigi Čas nesmrtnosti Alojz Ihan dokoplje prav do nesmrtnosti duše, ki edina ne more zares umreti. Ihan doda, da je nastanek krionike spodbudila želja, da se človek dotakne večnosti v času, ko je izgubil občutek za Boga. Izguba vere je torej tudi izguba nesmrtnosti. Avtor sicer zagovarja tezo, da bi večina ljudi uporabila t. i. metode nesmrtnosti predvsem zaradi strahu pred smrtjo ne glede na to, kaj bi od tega dejansko imeli. Religija pa ne omogoča le nesmrtnosti, temveč osmišlja življenje samo, saj je vera v vsemogočnega Boga za verujočega stalen vir življenjske energije.

Podaljšanje življenja je mogoče s fizično in psihično zdravim življenjem, po smrti pa lahko živimo v zavesti ljudi iz skupnosti, ki smo ji pripadali.

Preberite tudi:

Znanost v iskanju zdravila za smrt