To je le ena od misli prof. dr. Milana Komarja (1965, Zbornik Svobodne Slovenije), ključnega misleca moderne slovenske realistične filozofije, profesorja z velikim vplivom v argentinskem akademskem okolju in pomembnega člana slovenske politične emigracije (1921–2006).

Knjiga filozofskih predavanj o treh velikih sistemih nasilja

Ob stoti obletnici njegovega rojstva (4. junija letos, rodil se je v Ljubljani kot sin primorskih beguncev) izide knjiga Komarjevih filozofskih predavanj o treh velikih sistemih nasilja z naslovom »Trije totalitarizmi: fašizem, nacizem, komunizem – Transpolitična perspektiva«.

Če se more o kom reči, da je bil eden glavnih stebrov slovenske skupnosti v Argentini, je to o njem. (Zorko Simčič)

Simpozij v Muzeju novejše zgodovine

Knjiga je kot temeljni analitični okvir postavljena v izhodišče »Simpozija treh Slovenij o totalitarizmih«, ki ga v soboto, 21. avgusta 2021, prireja Zavod Philosophia perennis in bo med 9.30 in 15.30 potekal v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani (Cekinov grad).

Komarjevo delo Pot iz mrtvila je izšlo pri založbi Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Zasedba uglednih govorcev

Udeležbo na simpoziju so potrdili ugledni govorci iz matice, zamejstva in izseljenstva: Jure Komar (družina Komarjevih, Zedinjena Slovenija) in Martin Sušnik (Fundacion Komar) iz Argentine, Erika Jazbar, Peter Černic in Ivo Jevnikar iz zamejskega goriško-tržaškega prostora, in iz matične Slovenije Blaž Ivanc, Jože Dežman, Bojan Žalec in Ivan Štuhec.

Zorko Simčič o dr. Komarju

»Če se more o kom reči, da je bil eden glavnih stebrov slovenske skupnosti v Argentini, je to o njem. Pri tem pa je doživljal usodo ljudi, ki je v zgodovini nadvse redka: v tej 'mali Sloveniji' je vedno imel zveste učence, navdušene poslušalce, resnično so ga cenili tako kulturniki kakor gospodarski teoretiki in praktiki, upoštevali so ga tako v političnem kot v cerkvenem vodstvu,« je o prof. dr. Komarju povedal pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist Zorko Simčič.

Čeprav smo spremenili kraj in okolje, ni treba, da se duhovno izkoreninimo, da postanemo duhovni proletarci, pa čeprav z denarjem v žepu. (Milan Komar)

Pol stoletja kažipot, vzor in opora

»Bil nam je pol stoletja kažipot, vzor in opora, ko smo sredi zmedenega sveta skušali poglabljati in utemeljevati temelje svojih spoznanj. Približal nam je svet vrednot in nam posredoval globoko in brezpogojno ljubezen do resnice, ki mu je bila vodilo vse življenje. Bil je globoko zakoreninjen v svoj slovenski narod, na katerega je bil ob vsej kritičnost ponosen. Ni ga idealiziral, a ga je imel vse dni svojega življenja iskreno rad,« je prof. dr. Komarja opisal nedavno umrli gospodarstvenik, publicist, politik in pisatelj dr. Marko Kremžar.

Vabilo na simpozij.

Povezava intelektualnih moči vseh treh slovenskih prostorov

Simpozij bo namenjen na eni strani premisleku o izkušnji totalitarnega nasilja, na drugi pa refleksiji nepredelanih, neozaveščenih, neobžalovanih in zato nepremaganih prvin totalitarne zapuščine, ki smo je Slovenci deležni tako v zamejstvu in po svetu kakor v matični Sloveniji. Simpozij se bo spoprijel s temi in podobnimi vprašanji in ob njih povezal intelektualne moči vseh treh slovenskih prostorov.

Sile so v nas samih

»Ker smo bili proti svoji volji vrženi v veliki svet in postavljeni pred težke preizkušnje prilagoditve novim razmeram, se nam moreče zastavlja vprašanje: od kod vzeti sile, da ne omagamo in utonemo? Sile so v nas samih. Sile so v naših koreninah. Čeprav smo spremenili kraj in okolje, ni treba, da se duhovno izkoreninimo, da postanemo duhovni proletarci, pa čeprav z denarjem v žepu. Iz korenin je mogoče mirno in krepki rasti, ohraniti osebno enotnost,« je prof. dr. Milan Komar leta 1962 zapisal v Zborniku Svobodne Slovenije.