»Sirci so znova na robu državljanske vojne,« je po navedbah vatikanskih medijev ob koncu tedna opozoril frančiškan iz kustodije Svete dežele. Posebej na območjih, kjer večinsko prebivajo druzi in alaviti, kot so Suvajda in Džaramana, ter obalna mesta, kot je Džabla, je ozračje izjemno napeto. P. Karakach mednarodno skupnost poziva, naj države ne pusti na cedilu.

Po podatkih Sirske opazovalnice za človekove pravice s sedežem v Združenem kraljestvu je bilo med minulima četrtkom in soboto ubitih več kot 1.000 oseb, od tega 745 civilistov, 125 pripadnikov sirskih varnostnih sil in 148 Asadu zvestih borcev. Številk ni mogoče preveriti neodvisno. Gre za najhujše nasilje v zadnjih letih, je po navedbah vatikanskih medijev pojasnil vodja opazovalnice Rami Abdulrahman. Nasilje se še naprej stopnjuje, saj se uradnim varnostnim silam zoperpostavlja oborožen odpor. Po besedah p. Karakacha velik del prebivalstva uradne varnostne sile zavrača, saj jih obtožujejo nasilja in maščevanja nad manjšinami.

Preberite tudi: Kristjani v Siriji: po Asadu upanje na »novo rojstvo« države

Storilci naj bi bili večinoma tuji džihadisti iz vrst sunitske milice Haiat Tahrir al-Sham (HTS). Njeni borci so decembra strmoglavili sirskega diktatorja Bašarja al Asada in prevzeli oblast.

Asad in velik del odstavljene vladajoče elite prihajajo iz alavitske verske manjšine, ločine, ki je povezana s šiitskim islamom. Vlada je minulo soboto sporočila, da so oboroženi Asadovi podporniki v četrtek začeli usklajeno vojaško operacijo proti varnostnim silam v obalni pokrajini Latakija, te pa so v petek tja napotile velike kontingente vojakov s topništvom, tanki in raketometi. Po navedbah opazovalcev so te sile nato množično pobijale civiliste.

Politična stagnacija v državi povzroča veliko razočaranje.

Vpletajo se svetovne sile

Mednarodna skupnost je v Siriji deležna hudih kritik, ker ne izpolnjuje svojih obveznosti do Sirije, kot je v pogovoru za medije pojasnil p. Karakach. Država ostaja prizorišče geopolitičnih sporov, v katerih se velike sile borijo za vpliv. Na vojaške ukrepe podpornikov starega režima so vplivali akterji, kot so Izrael, Iran in Rusija, ki v Siriji zasledujejo vsak svoje interese.

Nova vlada pod vodstvom predsednika Ahmeda Al Šaraja pa se sooča tudi z obtožbami, da kljub obljubam ni sprejela nobenih resnih ukrepov za zagotovitev javnega in poštenega sojenja vojnim zločincem ali za oblikovanje vlade, ki bi zastopala vse dele sirske družbe. Prehodna vlada ostaja na položaju tudi po izteku svojega mandata, sestavljajo pa jo člani z malo političnimi izkušnjami in močnimi verskimi nagnjenji.

Politična stagnacija v državi povzroča veliko razočaranje. Načrtovani »nacionalni dialog« za stabilizacijo razmer je ostal brez rezultatov, prebivalci pa še vedno čakajo na jasne izjave oblasti. Po besedah frančiškana »so ljudje tukaj utrujeni in ne vemo več, kako jih spodbuditi za kar koli«.

Preberite tudi: Izpoved begunca na Hrvaškem: Sirijec Tony je v prtljagi prinesel »le upanje«

Cerkve pozivajo k miru

Minulo soboto so trije sirski patriarhi - Janez X. (Grška pravoslavna cerkev), Ignacij Afrem II. (Sirska pravoslavna cerkev) in Jožef Absi (Melkitska grškokatoliška cerkev) - v skupni izjavi odločno obsodili pokol civilistov in pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja ter k ukrepom za narodno spravo. Prihodnost države je mogoče zagotoviti le z enakopravnostjo, državljanskimi pravicami in pristnim partnerstvom med vsemi skupinami prebivalstva. »Cerkve nujno pozivajo k ustvarjanju pogojev, ki spodbujajo narodno spravo in gradnjo države, ki spoštuje vse svoje državljane,« so zapisali cerkveni voditelji in dodali, da je treba premagati »duha maščevanja in izključevanja«.

Patriarhi so v svoji izjavi tudi potrdili, da zavračajo kakršne koli načrte za delitev države, in poudarili ozemeljsko celovitost Sirije. Cerkveni voditelji nasprotujejo tako vmešavanju tujcev kot notranjim bojem za oblast. Vsi vpleteni akterji morajo izpolniti svoje odgovornosti, da se konča krog nasilja in da najdejo mirno rešitev za trenutne razmere.