Sirijo je po navedbah STA v teh dneh obiskal koordinator za humanitarno pomoč pri Združenih narodih Martin Griffiths, ki je priznal, da mednarodna organizacija ni naredila dovolj za prizadeta območja, predvsem tista, ki jih nadzorujejo uporniške milice. K dodatni pomoči pozivajo tudi v mednarodni nevladni organizaciji Zdravniki brez meja: količina humanitarne pomoči, ki je bila dostavljena na prizadeta območja v Siriji, namreč ne dosega niti količine pomoči iz obdobja pred potresom.

Prizadeto območje se še naprej sooča z popotresnimi sunki, doslej jih je bilo že okoli 6.000, zabeležijo pa jih vsakih nekaj minut.

Prizadeto območje se še naprej sooča z popotresnimi sunki, doslej jih je bilo po podatkih pristojnih agencij že okoli 6.000. Popotresne sunke zabeležijo vsakih nekaj minut, zato ljudi pozivajo, naj se izogibajo poškodovanim zgradbam. Pojavljajo se tudi birokratske in logistične ovire za dostavo humanitarne pomoči na prizadeta območja, saj pomoč dostavljajo v težkih tovornjakih, ki niso primerni za uničene ceste v tem delu Sirije. Ker je bilo v potresu uničenih več kot 9.000 zgradb, ljudje na teh območjih po ocenah Združenih narodov najbolj nujno potrebujejo šotore.

Prizadeti prebivalci potresnega območja v Siriji potrebujejo predvsem zasilna bivališča. FOTO: Vatican Media

V Turčiji se soočajo s podobnimi težavami, zato so pozvali državljane, ki so lastniki nepremičnin, naj jih pod ugodnimi pogoji oddajajo prizadetim v potresih. Nepremičnine morajo biti prizadetim v potresih na voljo vsaj tri mesece, lastniki pa jim ne smejo zaračunavati oderuških najemnin, saj bodo v nasprotnem primeru kazensko preganjani. Nad oddajo nepremičnin bodo bdele območne oblasti, ki bodo prostor najprej zagotovile ostarelim, invalidom in bolnikom.

Kot spominjajo pri STA, je število žrtev potresa z močjo 7,8, ki je območje na meji med Sirijo in Turčijo prizadel 6. februarja, preseglo 46.000, od tega okoli 6.000 v Siriji.