Krški škof Jože Marketz je včeraj predstavil uvodno predavanje na konferenci »gemeinsam 2020/skupno«, v njem pa je poudaril pomen dvo- in večjezičnosti v Alpsko-jadranskem prostoru za mlade ljudi, poroča spletni portal koroške Nedelje.

»Vedno več Korošic in Korošcev je spoznalo kulturno bogastvo ter izobraževalno-politični in gospodarski potencial obeh kulturnih skupnosti. Nismo se ustavili,« je na odprtju konference v okviru slovesnosti ob 100-letnici koroškega plebiscita v Mohorjevi hiši v Celovcu dejal škof Marketz. Obenem je opozoril, da preteklih sto let, v katerih naj bi bila slovenska narodna skupnost nekajkrat izbrisana s silo in stalnim pritiskom, še učinkuje v sedanjost in določa razvoj v prihodnosti. Škof pozna trajni strah za prihodnost slovenske narodne skupnosti glede na jezik in kulturo kljub vsem novim možnostim ter glede na odprte politične obljube in pravne smernice, ki pa še niso udejanjene.

Krški škof je navdan z upanjem, če pogleda v prihodnost, ki je lahko samo skupna in vsebuje toliko priložnosti, predvsem na mlade ljudi. Kot je dejal, so mladi ljudje v Alpsko-jadranskem prostoru rojeni v dvo- ali večjezični svet in so hitro soočeni z več kot samo enim kulturnim izročilom. »Na naraven način doživljajo Koroško kot brezplačno urjenje za globalni svet in njegove izzive,« je pojasnil škof. Še naprej bo treba pozorno spremljati razvoj na Koroškem, »da ne bi spet postavljali v kot jezikov in kultur, predvsem pa ljudi, in postavili oblast nad ljudi po ljubezni, ki nas vodi v prihodnost, vredno življenja.«

Škof Marketz je v svojem prispevku posebej omenil vlogo Cerkve, ki je veliko pripomogla k ohranitvi slovenske narodne skupnosti in pri tem poudaril sinodo 1971/72, ko je Cerkev začela graditi mostove med narodoma, na drugačen način kot politika. Pri tem je omenil, da bi si spomenik zaslužila Valentin Inzko in Ernst Waldstein, ki sta več storila za to sožitje, ki ga danes cenijo na Koroškem. Cerkve in cerkveni prostori so bili in so v nekaterih krajih še vedno edini prostor, kjer ima slovenski jezik svoje mesto, kjer ljudje doživljajo jezik enakovredno. Cerkvene ustanove po škofovem mnenju nudijo priložnosti za poglobljene razprave med slovensko in nemško govorečimi verniki ter med njimi gradijo in popravljajo mostove.