Škof Peterhofski obiskal nadškofa Zoreta
Škof Peterhofski obiskal nadškofa Zoreta
V sklopu spominskih slovesnosti pri ruski kapelici pod Vršičem je v Slovenijo že danes prispela delegacija Ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom njegove ekscelence Siluana, škofa Peterhofskega, rektorja duhovne akademije Sankt Petersburg in vikarja petersburškega metropolita. Delegacijo spremlja mešani pevski zbor Sanktpeterburške duhovne akademije. Proti večeru je ruski škof obiskal ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Najprej sta si skupaj z delegacijo, v kateri so bili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek in zagrebško ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve Porfirij ogledali ljubljansko stolnico sv. Nikolaja. Po kratki molitvi in pesmi pevcev mešanega pevskega zbora Sanktpeterburške duhovne akademije se je srečanje nadaljevalo na nadškofiji.

Nadškof Zore je v stolnici sprejel njegovo ekscelenco Siluana, škofa Peterhofskega, rektorja duhovne akademije Sankt Petersburg (fotografije Tatjana Splichal)
Nadškof Zore: "Vsakoletna priložnost za oblikovanje spomina"
"Kristjani vseh krščanskih cerkva moramo v zvestobi Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju vedno znova kot del svojih ekumenskih prizadevanj graditi mir – mir med narodi, med državami, med kulturami … Posebno še v tem času, ko se zdi mir tako krhek in razmere v svetu tako napete," je v pozdravnem nagovoru dejal nadškof Zore in spomnil, da je "kapelica pod Vršičem, ki so jo zgradili v spomin na ruske vojake, ki so pomrli ob gradnji ceste čez Vršič, zlasti tiste, ki jih je zasul snežni plaz marca 1916, postala vsakoletna priložnost za oblikovanje spomina, zlasti pa za krepitev zavesti, da nasilje rodi samo žalost, uničenje in smrt." Zato je papež Benedikt XV. po besedah nadškofa Zoreta "imel prav, ko je še pred začetkom vojne in potem ves čas govoril o nepotrebni moriji. Dejstvo je, da je edini sad vojne razdejanje in uničenje. Zato tudi papež Frančišek vedno znova poudarja, da je vojna norost, nespamet, da se v vsaki vojni ponovno rodi Kajn."
Slavje v znamenju stoletnice Univerze v Ljubljani
Letošnje slavje pod Vršičem bo v znamenju stoletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani in nadškof Zore je v pozdravnem nagovoru goste spomnil, da je bila ustanovna članica Univerze tudi Teološka fakulteta. "Tudi vaša ekscelenca, gospod škof Siluan, je na mestu rektorja duhovne akademije, ki ima dolgoletno izročilo in je vzgojila odlične in pomembne može, med njimi vrsto patriarhov in metropolitov," je dejal ruskemu škofu nadškof Zore in sklenil, da "v času, ko je Cerkev skorajda zadnja branilka razuma in človekovega dostojanstva je še toliko bolj pomembno, da imamo vrhunsko izobražene može vere, iz ljubezni do Boga in do človeka vzpostavljajo dialog s sodobniki in svetom."
Maša, spominsko slavje in dva koncerta Mešanega pevskega zbora Sanktpeterburške duhovne akademije
Ruska delegacija bo s srečanji nadaljevala jutri in v soboto, 26. in 27. julija. Že jutri dopoldne ob 10. uri se bodo v Stični v cistercijanskem samostanu srečali s stiškimi patri, si ogledali samostan in Muzej krščanstva na Slovenskem, temu pa bo sledil ekumenski pogovor, pri katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Evangeličanske in Srbske pravoslavne Cerkve. Iz Stične se bodo odpeljali v Kranjsko Goro, kjer bo ob 17.45 na trgu pred cerkvijo koncert mešanega pevskega zbora Sanktpeterburške duhovne akademije in pevcev iz Kranjske Gore. Ob 18.30 pa bo v župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije maša za umrle v nesreči na Vršiču in padle v prvi svetovni vojni, ki jo bo vodil škof Lipovšek, sodelovali pa bodo tudi škofje in duhovniki Ruske in Srbske pravoslavne cerkve ter predstavniki evangeličanske in Katoliške cerkve. Državniško slavje z molitvijo in blagooslovom bo v soboto dopoldne pri kapelici pod Vršičem.

Tragedija pod Vršičem
Kranjska Gora je bila med prvo svetovno vojno pomembno križišče vojaških prehodov, zaradi vojne napovedi Italije Avstriji pa je postala tudi strateško pomembna. Cesto čez prelaz Vršič je gradilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov, med katerimi jih je plaz z Mojstrovke zasul med 100 in 300, v naravni nesreči pa je umrlo še nekaj avstrijskih stražarjev. Pokopani so na grobišču pod Erjavčevo kočo in v grobnici ob ruski kapelici, ki so jo v spomin nanje postavili preživeli ruski vojaki.



