Predzadnja od maš zadušnic za pokojnega svetega očeta Frančiška po slovenskih stolnicah (zadnja bo v Nadškofiji Ljubljana v sredo, 7. maja 2025, nanjo vabita odhajajoči apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Speich in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore) je bila torej v Kopru, škof Peter Štumpf pa je izrazil hvaležnost za milost, da živimo v dobi papežev svetnikov, kar je rešilno za človeštvo in prava pot za Cerkev: »Sveti Duh, prosimo te, tudi sedaj nam pošlji svetnika za pastirja.«

Prerok usmiljenja

Da si papež Frančišek ni drznil postaviti se nad Gospodovo čredo, temveč je raje ostal med čredo kot preprost pastir, ki nagovarja z ljubeznijo in vabi k ljubezni, je v homiliji poudaril škof Štumpf. Sveti oče je po njegovem v Jezusu gledal zavetnika in zagovornika, zato je oznanjal neomajno usmiljenje, ki prihaja iz Božjega srca. Po Frančišku je usmiljenja dovolj za vse – s tem je postal prerok usmiljenja.

Tri velike ljubezni

Frančišek je imel, tako škof Štumpf, tri velike ljubezni: Jezusa, Cerkev in Marijo. »V Jezusu je gledal Boga, ki zgodovino postavlja na Kalvarijo in pred prazen grob. Tu je dopolnitev stvarstva in človeštva. Vse gre prek Kalvarije in vse vstaja v novo življenje pri praznem grobu. Samo to je pot do novega neba in nove zemlje,« je poudaril Peter Štumpf.

Cerkve ni peljal v privilegije

Cerkve, ki je bila njegova velika ljubezen, Frančišek ni peljal v lagodje in privilegije, marveč med uboge. Cerkev lahko oznanja evangelij in deli milosti življenja le, če služi ubogim. Drugačne Cerkve Frančišek ni maral, zato je ubiral težavne, strme, težko razumljive poti, da bi jo le pripeljal do najbolj oddaljenih in tudi že močno razočaranih, je izpostavil koprski škof.

Po poti spreobrnjenja in sprave

»Cerkev je zato vodil po poti spreobrnjenja in sprave. Vsak je vreden Jezusove ljubezni in odpuščanja ter objema Cerkve. Za Frančiška so bile te poti naporne in tudi nevarne. Niso vsi Gospodovi pašniki na ravnicah in pri varnih vodah. Gospod kliče tudi na pašnike na visokogorju in pri težko dostopnih izvirih, tja pa je s čredo težko priti,« je še dejal škof Štumpf.

Začetek in konec pri Materi Mariji

Podčrtal je, da so se Frančiškove poti vselej začele in končale pri Materi Mariji, pri kateri si je poiskal pomočnico in tolažnico. Izročal ji je molitve in čudovite rože, nam dal vedeti, da se lahko k materi pride le z ljubečim in iskrenim srcem. Mati lahko pelje otroke po težkih poteh, če jo ljubijo in ji zaupajo, tako jim lahko nudi varnost in gotovost.

Pomembno je le eno

»Naše misli pa so zdaj že pri novem papežu, ki prihaja. Sveti Duh ve za njegovo ime, mi pa zaenkrat lahko le ugibamo po človeških merilih, željah in pričakovanjih. Pomembno je le eno: da bo imel rad Gospoda, Cerkev in Marijo. Vse drugo so detajli, ki jih lahko Sveti Duh upošteva ali pa ne. Samo v ljubezni on vse postavi na pravo mesto, tudi pomanjkljivosti in nepopolnosti,« je sklenil škof Štumpf.