Škof Saje: Frančišek je živel vero, oznanjal upanje, utelešal ljubezen
Škof Saje: Frančišek je živel vero, oznanjal upanje, utelešal ljubezen
Škof ordinarij in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) je mašo zadušnico za papeža Frančiška daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu ob somaševanju upokojenega novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana in duhovnikov. Danes, v petek, 25. aprila, bosta maši zadušnici še v Nadškofiji Maribor (ob 19. uri jo bo v stolnici daroval nadškof metropolit msgr. mag. Alojzij Cvikl) in v Škofiji Murska Sobota (ob 18. uri bo v stolnici molitvena ura, ob 19. uri pa še maša).
Kdaj in kje bodo slovenski škofje po stolnicah darovali maše zadušnice za papeža Frančiška? Preverite TUKAJ.
Pontifikat zaznamovan z oznanjevanjem živega Kristusa
Škof Saje je v pridigi, ki jo je v celoti možno prebrati TUKAJ, uvodoma izpostavil, da ni naključje, da je Frančišek v Gospodu zaspal prav v tem svetem času, saj je bil ves njegov pontifikat zaznamovan z oznanjevanjem živega Kristusa – Boga, ki vstopa v človeško trpljenje, ga objame in preoblikuje s svojo ljubeznijo. Zdaj, ko je njegov zemeljski hod dosegel svoj konec, pa verujemo, da je stopil v objem vstalega Gospoda, o katerem je toliko govoril, ga ljubil in mu zvesto služil.
Vera je bila preprosta, a trdna kot skala
»Življenje in delovanje papeža Frančiška lahko v nekaj besedah povzamemo: živel je vero, oznanjal je upanje, utelešal je ljubezen. Pričeval je o nadnaravnih, Božjih krepostih. Vera je bila preprosta, a trdna kot skala. Vse, kar je govoril in delal, je izviralo iz njegovega osebnega srečanja z Jezusom. Njegova molitev ni bila oddaljena, visoka teologija, ampak intimen pogovor z Gospodom; dialog prijatelja s prijateljem. Vera ga je vodila, da se je približal sleherniku, zlasti ljudem na robu – ker je v vsakem videl Božjo podobo,« je pojasnil škof Saje.
Preberite še:
Spominska številka Družine: Hvala, papež Frančišek!
Živel je ljubezen, ki je poslušala, odpuščala in ni nikogar izključevala
In nadaljeval, da je papež z notranjim upanjem, ki se ni zlomil sredi preizkušenj, kritik in nepopolnosti sveta, verjel, da Sveti Duh deluje tudi tam, kjer tega ne vidimo, in bil pričevalec vstajenjske skrivnosti, ki se zgodi tiho, v srcih ljudi, v skritih kotičkih življenja. Škof Saje ljubezen vidi kot najbolj prepoznavno in najglobljo lastnost svetega očeta, saj ni ostajala pri besedah, marveč se je sklanjala k številnim ljudem, se dotikala ranjenih in obrobnih. Frančišek je, tako škof Saje, živel ljubezen, ki je poslušala, odpuščala in ni nikogar izključevala, jokala je z jokajočimi in se veselila z veselimi.
Celotna pridiga novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta je TUKAJ.
Nesebično služil Cerkvi in vsemu človeštvu
»Papež Frančišek je v svojem pontifikatu nesebično služil Cerkvi in vsemu človeštvu. Učil je, da je vera v Boga zelo konkretna in tesno povezana z našo odgovornostjo do sveta in ljudi. Njegov poziv k večji solidarnosti, spoštovanju dostojanstva slehernika, skrbi za naš planet kot skupni dom ter podpora revnim in zapostavljenim so bile vrednote, ki so oblikovale njegovo duhovno poslanstvo. Z iskrenostjo, ponižnostjo in globokim razumevanjem evangeljskih vrednot je bil zgled vere, upanja in ljubezni za kristjane in vse ljudi odprtega srca,« je podčrtal predsednik SŠK.
Preberite še:
Pedro Opeka: Papežev objem je zame nepozaben
Pričevanjsko poslanstvo pastirja in zgled vere
In zaključil, da v trenutku slovesa od svetega očeta molimo za njegovo dušo, da bi zaživel polnost Božje ljubezni in miru. V času, ko svet in Cerkev potrebujeta enotnost in mir, ga bomo v spominu ohranili kot človeka, ki nas je učil, kako biti bliže Bogu, kako verovati in utrjevati upanje v večno življenje. Naj bosta njegovo pričevanjsko poslanstvo pastirja vesoljne Cerkve in zgled vere za nas trajen navdih za življenje po evangeliju in trdno vero v večno življenje, je še poudaril prvi mož Škofije Novo mesto.
Besede iz papeževe kateheze, ki opogumljajo
Za konec pa je škof Andrej Saje dodal še besede iz papeževe kateheze 4. decembra 2013, ki naj nas opogumljajo v trenutkih slovesa: »Večno življenje se začne že v tem trenutku, začne se skozi vse življenje, ki je usmerjeno v trenutek dokončnega vstajenja. In že smo vstali, pravzaprav smo s krstom vključeni v Kristusovo smrt in vstajenje ter smo udeleženi v novem življenju, ki je njegovo življenje.«



